{{DISPLAYTITLE:''Philosophiae naturalis principia mathematica''}}
'''''To pa je zares zanimivo. Philosophiae naturalis principia mathematica''''' ([[latinščina|latinsko]] '''''Matematična načela naravoslovja''''') je delo v treh zvezkih, ki ga jeenju zgodovinarja znanosti [[IsaacPierre NewtonRousseau|Pierra Rousseauja]] končalni inčloveškega poslaldela, rokopiski [[Kraljevabi družba|Kraljevi»doseglo družbi]]višino leta''Načel''. 1686Dejstvo, terda objavilje letoto kasnejemojstrsko 5.delo julijaprvič letaomogočilo 1687ljudem prodreti v nakladiglobine 300narave doin, 400da izvodov.je »Načela«z sobleščečo mordalučjo najvplivnejšeosvetlilo mehanizem, ki giblje [[znanostnebesno telo|znanstvenonebesna telesa]], delo.nam Vpojasnjuje, njemzakaj jeso Newtonna obdelalpisanje [[Newtonovite zakoniknjige gibanja|zakonegledali kot gibanja]]na človeka, ki predstavljajoje temeljprekosil človeški rod.« Nadaljevalec Newtonovega izročila [[klasičnaPierre-Simon mehanikaLaplace|klasične mehanikeLaplace]].Obje njihrekel, jeda obdelalse tudi»bo [[splošnita gravitacijskiknjiga zakon]]ohranila inkot izspomenik njegaglobine izpeljalveleuma, [[Keplerjeviki zakoni|Keplerjevenam zakone]]je oodkril gibanjunajvečji [[planet]]ovzakon Vesolja«.
Po mnenju zgodovinarja znanosti [[Pierre Rousseau|Pierra Rousseauja]] ni človeškega dela, ki bi »doseglo višino ''Načel''. Dejstvo, da je to mojstrsko delo prvič omogočilo ljudem prodreti v globine narave in, da je z bleščečo lučjo osvetlilo mehanizem, ki giblje [[nebesno telo|nebesna telesa]], nam pojasnjuje, zakaj so na pisanje te knjige gledali kot na človeka, ki je prekosil človeški rod.« Nadaljevalec Newtonovega izročila [[Pierre-Simon Laplace|Laplace]] je rekel, da se »bo ta knjiga ohranila kot spomenik globine veleuma, ki nam je odkril največji zakon Vesolja«.
Ob svojem delu v fiziki je Newton razvil še matematično orodje, znano kot [[infinitezimalni račun]]. Kljub temu se ga najde v »Načelih« le malo - Newton se je opiral predvsem na [[geometrija|geometrijske]] argumente.
