Margareta II. Danska: Razlika med redakcijama

|issue = [[Friderik Danski|Friderik, danski prestolonaslednik]]<br>[[Joakim Danski|Princ Joachim]]

Rojena je v [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|rodbino Glücksburg]]. Leta 1953 je postala [[prestolonaslednik|prestolonaslednica]], ko je ustavna sprememba dovoljevala ženskam, da podedujejo prestol. Kot najstarejši otrok [[Friderik IX. Danski|Friderika IX. Danskega]] in [[Ingrid Švedska|Ingrid Švedske]] je ob očetovi smrti 14. januarja 1972 postala [[Seznam danskih kraljev|kraljica Danske]]. Tako je Margareta postala prva ženska vladarica Danske po [[Margareta I. Danska|Margareti I.]], ki je vladala skandinavskim državam med letoma 1375 in 1412 v [[Kalmarska unija|Kalmarski uniji]]. Trenutno je na danskem prestolu zaže 45 let, kar pomeni, da je drugi najdlje vladajoči danski monarh za svojim prednikom [[Kristjan IV. Danski|Kristjanom IV]]. Je tudi najdlje vladajoča od treh sedanjih skandinavskih monarhov, saj kralj [[Karl XVI. Gustav Švedski]] vlada od leta 1973 in kralj [[Harald V. Norveški]] od leta 1991.

Leta 1967 se je poročila s [[Henri de Laborde de Monpezat|Henrijem de Laborde de Monpezat]], s katerim ima dva sinova: [[Friderik Danski|prestolonaslednika Friderika]] (rojen 1968) in [[Joahim Danski|princa Joahim ]]Joahima (rojen 1969).

Princesa Margareta se je rodila 16. aprila 1940 v [[palača Amalienborg|palači Amalienborg]] v [[København]]u kot prvi otrok prestolonaslednika Friderika, kasneje [[Friderik IX. Danski|kralja Friderika IX]], in prestolonaslednice Ingrid, kasneje [[Ingrid Švedska|kraljice Ingrid]]. Njen oče je bil najstarejši sin takrat vladajočega [[Kristjan X. Danski|kralja Kristjana X.]], medtem kotko je bila njena mati edina hčer prestolonaslednika Gustava Adolfa, kasneje [[Gustav VI. Adolf Švedski|kralja Gustava. VI. Adolfa Švedskega]], in [[Margareta Švedska|prestolonaslednice Margarete]], vnukinje [[Viktorija Britanska|kraljice Viktorije]]. Rodila se je le en teden po nemški okupaciji Danske.<ref name=r1/>

Krščena je bila 14. maja v cerkvi Holmen v [[København]]u.<ref name=r1/> Princesini botri so bili: [[Kristijan X. Danski|kralj Kristjan X.]] (stari oče po očetovi strani), [[KanutKnut Danski|dedni princ KanutKnut]] (stric po očetovi strani), [[AxelAksel Danski|princ AxelAksel]] (bratranec), [[Gustav V. Švedski|kralj Gustav V. Švedski]] (stari oče njene matere), [[Gustav VI. Adolf Švedski|prestolonaslednik Gustav Adolf Švedski]] (stari oče po materni strani), [[Gustav Adolf Švedski]] (stric po materni strani), [[Artur Connaughtski in StrathearnskiConnachtski|princ Artur, vojvoda ConnaughtskiConnachtski in Strathearnski]] (oče stare mame po materni strani).

Ime Margareta je dobila po svoji pokojni stari materi po materni strani, [[Margareta Švedska|prestolonaslednici Margareti Švedski]], ime Aleksandrina po stari materi po očetovi strani, [[Aleksandrina Mecklenburška-Schwerinska|kraljici Aleksandrini]], in ime Ingrid po svoji materi, prestolonaslednici Ingrid. Ker je bil njen stari oče po očetovi strani tudi [[kralj Islandije]] in je bila Margareta do leta 1944 islandska princesa, je dobila [[islandščina|islandsko]] ime ''Þórhildur'' (Torhildur).<ref name=NYT>{{cite news| url=http://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F10C14F83D591A7493C6A8178AD95F458785F9&scp=1&sq=akihito%20%20and%20Windsor&st=cse| title=Those Apprentice Kings and Queens Who May – One Day – Ascend a Throne| work=[[The New York Times]]| date=14. november 1971}}</ref>

Leta 1994, ko je bila Margareta stara štiri leta, se je rodila njena prva sestra [[Benedikta Danska|princesa Benedikta]]. Princesa Benedikta se je kasneje poročila s princem Rihardom SaynSaynsko-WittgensteinWittgensteinsko-Berleburškim (1934-2017), s katerim je nekaj časa živela v Nemčiji. Njena druga sestra [[Ana-Marija Grška|princesa Ana-Marija]] se je rodila leta 1946. Ana-Marija se je kasneje poročila s [[Konstantin II. Grški|kraljem Konstantinom II. Grškim]] in sedaj živi v [[Grčija|Grčiji]].

V času njenega rojstva so se na prestol Danske lahko povzpeli le moški zaradi sprememb v nasledstvenih zakonih, uveljavljenih leta 1850, ko je bila podružnica [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|rodbine Glücksburg]] izbrana za nasledstvo prestola. Ker ni imela bratov, se je domnevalo, da bo njen stric [[KanutKnut Danski|princ KanutKnut]] nekega dne prevzel prestol.

Proces spreminjanja ustave se je začel leta 1947, nedolgo po tem, ko je njen oče zasedel prestol in je postalo jasno, da kraljica Ingrid ne bo imela več otrok. Začetek zapletenega procesa spreminjanje ustave je pripomogla priljubljenost Friderika in njegovih hčera ter čedalje bolj pomembna vloga žensk v danskem življenju. Zakon je zahteval, da je predlog sprejet pri dveh zaporednih parlamentih in nato na referendumu, ki se je zgodil 27. marca 1953. Nov zakon o dedovanju je dovolil žensko nasledstvo ženske na prestol le, če nimani imela brata. Princesa Margareta je tako postala prestolonaslednica.<ref name=r1/>

Leta 1960 je skupaj s princesami Švedske in Norveške odpotovala v [[ZDA]], ki je vključeval obisk [[Los Angeles]]a in [[Paramount Studios]], kjer soje sesrečala srečaleštevilne številni zvezdnikizvezdnike, vključno z [[Dean Martin|Deanom Martinom]], [[Jerry Lewis|Jerryjem Lewisom]] in [[Elvis Presley|Elvisom Presleyem]].<ref name=Elvis>{{cite web|title=Elvis Presley with Princesses Margrethe of Denmark, Astrid of Norway, and Margaretha of Sweden|url=http://www.elvispresleymusic.com.au/pictures/1960_june_7.html#sthash.ORaSOwgy.dd9JxPDB.dpbs|publisher=elvispresleymusic.com.au|date=7. junij 1960|accessdate=2. maj 2016}} {{ikona en}}</ref>

Margareta je svojega prvega otroka rodila 26. maja 1968. Po tradiciji se danski kralji imenujejo ali Friderik ali Kristjan. Odločila se je, da to ohrani, in prevzela položaj Kristjana ter tako poimenovala svojega najstarejšega sina [[Friderik Danski|Friderik]]. Njen drugi sin [[Joahim Danski|Joahim]] se je rodil 7. junija 1969.<ref name=r1/>

Kot neizvoljeni javni uslužbenec, kraljica ne sodeluje v političnih strankah in ne izraža svojih političnih stališč. Čeprav ima pravico do glasovanja, se je odločila, da tega ne stori, da bi se izognili videzu pristranskosti.<ref name=r1/>

Uradni rezidenci kraljice in princa sta [[palača Amalienborg]] v Københavnu in [[palača Fredensborg]]. Njuna poletna rezidenca je palača Gråsten blizu [[Sønderborg]]a, nekdanji dom kraljičine matere, kraljice Ingrid, ki je umrla leta 2000.

Margareta je izurjena [[slikar]]ka in je že ustvarila veliko umetniških predstav v preteklih letih. Njene ilustracije, ki so izdane pod psevdonimom Ingahild Grathmer, so bile uporabljene za dansko izdajo ''[[Gospodar prstanov|Gospodarja prstanov]]'', ki jih je bila spodbujena ilustrirati v začetku 1970ih. Sama jih je poslalposlala [[J. R. R. Tolkien]]u, ki je bil presenečen nad podobnostjo risb z njegovim slogom. Margaretine risbe je britanski umetnik Eric Fraser na novo prerisal v prevodu objavljenem leta 1977 in ponovno izdanem leta 2002. Leta 2000 je ilustrirala pesniško zbirko njenega moža Henrika, ''Cantabile''. Je tudi izpopolnjena [[prevajalec|prevajalka]] in dejano je, da je sodelovala v danskem prevodu ''Gospodarja prstanov''.<ref name="Margrethe and Henrik Biography">{{cite web|url=http://www.royalinsight.net/content/margrethe-henrik-biography|title=Margrethe and Henrik Biography|publisher=Royalinsight.net|date=16. april 1940|accessdate=6. maj 2016}} {{ikona en}}</ref> Njena druga spretnost, ki jo ima, je kostumografija, saj je oblikovala kostume za produkcijo ''Ljudska pravljica'', ki jo je pripravil Kraljevi danski balet, in za film ''De Vilde svaner'' (''Divji labodi'') od Petra Flintha iz leta 2009.<ref name=r1>{{cite web|url=http://kongehuset.dk/english/the-royal-house/Regentparret/hm-the-queen|publisher=Kongehuset.dk|title=Her Majesty Queen Margrethe II|accessdate=6. maj 2016}} {{ikona en}}</ref><ref name=Imdb>{{cite web|url=http://www.imdb.com/title/tt1499643/|title=De vilde svaner (2009)|publisher=[[Internet Movie Database]]|accessdate=6. maj 2016}}</ref> Oblikuje si tudi lastne obleke in je znana po svojihsvoji barviti in včasih ekscentrični izbiri oblačil. The Guardian jo je marca 2013 uvrstil za eno od petdeset najbolje oblečeni ljudi starejši od 50 let.<ref name=Guardian>{{cite news|title=The 50 best-dressed over 50s|url=http://www.guardian.co.uk/fashion/gallery/2013/mar/29/50-best-dressed-over-50s|newspaper=[[The Guardian]]|location=[[Manchester]]|first1=Jess|last1=Cartner-Morley|first2=Helen|last2=Mirren|first3=Arianna|last3=Huffington|first4=Valerie|last4=Amos|date=28. marec 2013}} {{ikona en}}</ref>

[[Slika:Monarchy Of Denmark April 2010.jpg|thumb|Njeno veličanstvo obdano s svojo družino maha množici na svoj 70. rojstni dan aprila 2010. Od leve proti desni: [[Marija Danska|prestolonaslednica Marija]], [[Feliks Danski|princ Feliks]], [[Friderik Danski|prestolonaslednik Friderik]], [[Kristjan Danski|princ Kristjan]], kraljica, [[Nikolaj Danski|princ Nikolaj]], [[Henri de Laborde de Monpezat|princ soprog Henrik]], [[Joakim Danski|princ Joakim]] in [[Izabela Danski|princesa Izabela]]]]

*[[Friderik Danski|Prestolonaslednik '''Frederik''' André Henrik Christian Danski]], rojen 26. maja 1968. Poročil se je z [[Marija Danska|Mary Donaldson]] 14. maja 2004 v Københavnski katedrali v Københavnu. Par ima štiri otroke:

**Princesa '''Josephine''' Sophia Ivalo Mathilda Danska, rojena 8. Januarjajanuarja 2011

*[[Joakim Danski|Princ '''Joachim''' Holger Waldemar Christian Danski]], rojen 7. junija 1969. Z [[Aleksandra Frederiksborška|Alexandro Manley]] je bil poročen od 18. novembra 1995 do 8. aprila 2005. Drugič se je poročil z [[Marie Cavallier]] 24. maja 2008 v cerkvi Møgeltønder. Joachim ima štiri otroke; dva sinova s prvo ženo ter enega sina in eno hčerko z drugo ženo:

* '''14. januar 1972 – danes:''' ''Njeno veličanstvo'' kraljica Margareta II., kraljica Danske