Lizip: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
lektoriranje
Vrstica 3:
|image = <!-- WD -->
|image_size = 200
|caption = Rimska kopija ''ErosErosa, ki privezuje tetivo na lok'', iz KapitolskegaKapitolskih muzejamuzejev
|birth_date = <!-- WD -->
|birth_place = <!-- WD -->
Vrstica 11:
}}
 
'''Lizip''' ([[latinščina|lat]]. ''Lysippos''), [[Grk|grški]] [[kipar]], * ??? [[Sikion]], † ???. Znano je, da je živel v [[4. stoletje pr. n. št.|4. stoletju pr. n. št.]].
 
Lizip (grško Λύσιππος) <ref>Latinizirano ''Lysippus'' je danes manj uporabljano.</ref> je bil grški [[kipar]] iz 4. stoletja pred našim štetjem. Skupaj s [[Skopas]]om in [[Praksitel]]om veljaje zaeden enega izmedod treh največjih kiparjev [[Antična Grčija|klasične grške dobe]], kina prinaša prehodprehodu v [[helenistično obdobje]]. Pri preučevanjuproučevanju Lizipa so težave zaradi pri prepoznavanjuprepoznavanja njegovega sloga med ohranjenimi kopijami. Ne le da je imel veliko delavnico in veliko število učencev <ref>Njegov sin EuthyktatesEvtiktates je delal v svojem slogu, po Pliniju in v naslednji generaciji, je TysikratesTisikrates izdelal skulpturo, ki jo je težko ločiti od Lizipove. ''Natural History'' xxxiv. 61-67).</ref> v svojem neposrednem krogu, sena razume, datrgu je bil velikbilo tudi trgveliko replik njegovih del, ki so jih dobavljaliobstajale zunaj njegovega kroga, takože vtakrat, časuko njegovegaje življenjaživel, kotpa tudi pozneje v helenističnem in rimskem obdobijobdobju. <ref>Ponovno odkrit ''Agias'', ki ga je DaochosDaoh posvetil Delfom, je bil sodobna marmorna kopija brona. Original je bil v FarsaliFarzalu v Tesaliji.</ref> Z njim je bil povezan tudi ''[[Mladi zmagovalec]]'' ali ''Gettyjev bron'', ki se je pojavil okoli leta 1972.
 
== Življenjepis ==
Lizip je bil rojen na [[Sikion]]u okrog leta 390 let pr. n. št. V mladosti je bil delavec, ukvarjal se je z bronom. Učil se je umetnost [[kiparstvo|kiparstva]], kasneje pa je postal vodja šole v [[Argos]]u in Sikionu. Po [[Plinij starejši|Pliniju]] je izdelal več kot 1500 del, vse v bronu. Komentatorji so opozorili na njegovo milino in eleganco ter simetrijoskladnost ali skladno ravnovesjeravnotežje njegovih figur, ki so bile bolj vitkevitkejše od ideala, ki ga je predstavljal [[Poliklet]] in, s sorazmerno manjšimi glavami, kar jim daje vtis večje višine. <ref>{{cite web |title=Culturenet.hr - The Croatian Apoxyomenos |url=http://www.culturenet.hr/default.aspx?id=23638 |accessdate=2015-11-19}}</ref> BilZnan je znanbil po svoji pozornosti do podrobnosti vek in nohtov.
 
Njegov učenec, Hares iz LindosaLinda, je zgradilnaredil [[KolosRodoški iz Rodosakolos]], eno od [[Sedem čudes starega veka |sedmih čudes antičnega sveta]]. Ker tatega kipkipa danes neni obstajaveč, se razpravlja o tem, ali so bili njegovi profili odliti v bronu ali pa tolčeni iz čistega brona.
[[File:0002MAN-Hermes.jpg|thumb|right|200px|''Hermes iz Atalante'', rimska marmorna kopija izgubljenega brona, pripisanpripisanega Lizipu (Narodni arheološki muzej Atenev Atenah)]]
 
== Kariera in zapuščina ==
Lizip je bil naslednik sodobnega uglednega slavnega kiparja Polikleta. Med deli, ki so mu pripisana, so tako imenovani ''[[Konji svetega Marka]]'', ''Eros privezuje tetivo na lok'' (odveliko katerihje obstajajo številne kopijekopij, najboljše so v [[Britanski muzej|Britanskem muzeju]]), ''Agias'' (znan po marmorni kopiji, ki je bila najdena in ohranjena v Delfih), podobno ''Nalivalec olja'' (Dresden in München), ''FarnesejevFarnezijski HerkulHeraklej'' ali ''[[Heraklej pri počitku]]'' (ki je bil prvotno umeščen v Karakalovem kopališču, ohranjena je marmornata kopija v Neapeljskem nacionalnemnarodnem arheološkem muzeju) in ''[[Apoksiomenos|Apoksiomen]]'' (ali ''tistiatlet, ki s sebesi s strgalomtelesa strga prah in olje''), znan izpo rimskerimski marmornemarmorni kopijekopiji v [[Vatkanski muzejiVatikan|Vatikanskih muzejih]]). Lizip je bil znan tudi po bronastih skulpturah Zevsa in Herakleja. Edina preostala različica takega kipa je rimska kopija ''Utrujen Heraklej'' (Farnesejev Herkul), ki jo je naredil Glikon <ref>Stokstad, Marilyn. Art History: Ancient Art. Prentice Hall, 2011.</ref>, z močnimi mišicami, značilnimi za Rim iz tretjega3. stoletja.
 
== Lizip in Aleksander ==
V času svojega življenjaLizip je bil Liziptudi osebni kipar [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]]. V resnici je bil edini umetnik, ki gamu je lahkoAleksander dovolil, da ga zastopalupodablja. <ref>Plutarh, Life of Alexander, iv</ref> NedavnoZa nedavno odkrit epigram makedonskega pesnika PosejdipaPozejdipa v [[antologija|antologiji]], predstavljeni v ''Milanskem papirusu'', predstavljaje kotbil navdih bronastegabronasti portretaAleksandrov Aleksandraportret:
 
:''Lizip, sikonskisikionski kipar, drzna roka, učeni obrtnik,
:tvoj bronasti kip ima ogenj v očeh,
:ki si ga naredil v obliki Aleksandra. Perzijci si ne zaslužijo krivdograje.
:Odpuščamo goveduživini, daki bije pobegnilipobegnila z levomlevu.''
 
[[File:AlexandreTheGreat Louvre.jpg|thumb|''Hermes Azara'', rimska kopija Aleksandrovega poprsja, najdenega v Tivoliju, pripisanpripisana Lizipu (Louvre)]]
 
Lizipu so pripisovali navdihnjenega, božanskega Aleksandra z razmršenimi lasmi in razprtimi ustnicami, ki so gledale navzgor. <ref>''Iskanje Aleksandra'', razstavni katalog 1976, ilustriraprikazuje več primerov in sledi razvoju tipa.</ref> En lepLep primer, zgodnje rimskezgodnjerimske kopije, je bil najden v Tivoliju in jega ohranjenhranijo v [[Louvre|Louvru]].
 
=== Odkritje morda originalnegaizvirnega Aleksandrovega kipa ===
Grški organiGrki so 26. februarja 2010 aretiraliprijeli dva moška, pri katerih so našli nezakonito posest različnih starin, vključnotudi zbronasti bronastim kipomkip Aleksandra, karki je morda delo LizipaLizipovo delo. Če bo to potrjeno, bi bilo to postalo prvo izvirno Lizipovo delo, ki je bilo kdaj koli odkrito. Kip se trenutno preiskujepreiskujejo v laboratoriju Arheološkega muzeja v Solunu, za katerega se pričakuje, daki bo potrdil ali zavrnil njegovo verodostojnost. <ref>{{cite web|url=http://www.in.gr/news/article.asp?lngEntityID=1111501&lngDtrID=253|title=Αγαλμα του Μεγάλου Αλεξάνδρου βρέθηκε στην κατοχή αρχαιοκαπήλων|work=In.gr}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.ethnos.gr/article.asp?catid=11424&subid=2&pubid=10469011|title=Αγαλμα - έκπληξη στα χέρια των αρχαιοκάπηλων|author=e-go.gr, Pegasus Interactive|work=ethnos.gr}}</ref>
 
== Mladi zmagovalec (Gettyjev bron) ==
{{glavni| Mladi zmagovalec}}
[[File:L'atleta di Fano.jpg|thumb|240px|thumb|Gettyjev ''Mladi zmagovalec''<ref>{{cite book |title=The Getty Bronze |last=Frel |first=Jiří|authorlink=|publisher=The J Paul Getty Museum |year=1982 |isbn=0-89236-039-9 |location=California |pages=1}}</ref>]]
Leta 1972 so odkrili kip ''Mladi zmagovalec'', ''Gettyjev bron'' ali ''AtletAtleta di Fano'' za Italijane in na poziv [[Paul Getty|pobudo Paula Gettyja]], ga je kupil MuzejGettyjev Gettymuzej. BronBronasti kip je bil izvlečen iz morja in obnovljen. Zaradi korozije in debelega sloja poraščenosti, ko je bil najden, lahko predpostavimo, da je bil stoletja pod vodo stoletja. Ni bilo neobičajno, da se je brodolom zgodil, zko nečimje dragocenimbil kotna kipladji nadragocen krovukip. Na srečo so lahko škodljivo korozijo odstranili s čiščenjem površin mehansko s skalpelom. <ref name=":0">{{cite book |title=The Getty Bronze |last=Frel |first=Jiří |publisher=The J Paul Getty Museum |year=1982 |isbn=0-89236-039-9 |location=California |pages=7–29}}</ref>
 
Nekateri verjamejo, da je GettyGettyijev bron Lizipovo delo ali vsaj kopija, ker so podrobnosti na njem v skladu z njegovim slogom dela in njegovim kanonom sorazmernosti. Lizipovo delo opisujejo antični viri kot naturalistično z vitkimi in pogosto podaljšanimi razmerji, pogosto s pretiranimi lastnostmi obraza. <ref>{{cite web |title=Lysippos: Ancient Greek Sculptor, Biography |url=http://www.visual-arts-cork.com/sculpture/lysippos.htm |website=www.visual-arts-cork.com |accessdate=2015-11-19}}</ref>
 
== Znana dela ==
Vrstica 50:
* Troil,
* Koridus,
* veliki bronasti kip [[Zevs]]a v Tarentu[[Taranto|Tarantu]], Apolon s četveroprego,
* HerakeljHeraklej v Sikionu
 
== Sklici ==
{{sklici}}
 
== ReferenceViri ==
* A. F. Stewart, "Lysippan Studies" 2. Agias and Oilpourer" ''American Journal of Archaeology'' '''82'''.3 (Summer 1978), pp.&nbsp;301–313.