Peloponeška vojna: Razlika med redakcijama

V prvem delu je Šparta plenila po Atenski [[Atika|Atiki]], Atenci pa so se zatekali v Atene, za obzidje. Ko so Špartanci nehali, so Atenci napadli z ladjevjem in ropali obalo Šparte. Zaradi povečanega števila prebivalcev v Atenah je izbruhnila kuga, ki je pomorila tretjino prebivalstva. Zato so leta [[421 pr. n. št.]] sklenili [[Nikijev mir]], ki naj bi trajal 50 let. A vojna se je kmalu nadaljevala. Atene so napadle Sicilijo, da bi se s plenom okrepile. A vodja napada, [[Alkibiad]], je prestopil na stran Šparte zaradi izgona iz Aten. Obtožili so ga zločina, ki ga ni naredil, saj ga višji sloji v Atenah niso marali. Atene s poraženo vojsko na Siciliji so bile obkoljene. Kmalu so padle, in to je bil največji padec Aten v [[zgodovina|zgodovini]]. Veliko Atencev so zasužnjili in ogromno pobili. A Atenci se niso predali. Ponovno so zgradili ladjevje. A tokrat so Špartanci zmagali tudi na morju. Premagali so 170 atenskih [[triera|trier]]. S tem se je vojna dokončno zaključila. Atene so bile poražene. Kljub zmagi Špartanci niso imeli moči za ureditev razmer v grškem svetu. Primanjkovalo jim je sposobnih politikov. V grške razmere se je začela vpletati Perzija. Leta 386 pr. n. št. je izsilila podpis t. i. kraljevega miru, po katerem je lahko po svoje urejala razmere v grškem svetu. To svetovno zaznamovano prepeleško vojno so ustvarili Pintarič Kevin, Serdt Alen in pobudnica Rojko Ina I.