Julijan (rimski cesar): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 32:
Bil je član Konstantinske dinastije. Cesar [[Konstancij II.]] ga je leta 355 imenoval za ''cezarja'' zahodnih provinc, kjer se je uspešno vojskoval proti [[Alemani|Alemanom]] in [[Franki|Frankom]]. Najbolj odmevna je bila njegova zmaga nad Alemani v bitki pri Argentoratu leta 357, v kateri je bila njegova vojska v manjšini. Leta 360 so ga vojaki v Luteciji (sedanji [[Pariz]]) proglasili za ''avgusta'' (cesarja), kar je sprožilo državljansko vojno med Julijanom in Konstancijem. Konstancij je še pred odločilno bitko z rivalom umrl in Julijan je postal njegov zakoniti naslednik. Leta 363 je začel ambiciozen vojni pohod proti [[Sasanidi|Sasanidom]]. Po začetnih uspehih je bil v bitki smrtno ranjen in je kmalu zatem umrl.
Julijan je bil zelo nenavadna osebnost: bil je vojaški poveljnik, [[teozofija|teozof]], socialni reformator in pisec.<ref>D. Glanville, ''Julian the Apostate at Antioch'', Church History, 8. del, 4, december 1939, str. 305.</ref> Bil je zadnji nekrščanski vladar Rimskega imperija, ki je želel, da bi se cesarstvo vrnilo k starim rimskim vrednotam in se s tem rešilo pred razpadom.<ref>P. Athanassiadi, ''Julian. An Intellectual Biography'', Routledge, London, 1992, str. 88, ISBN 0-415-07763-X.</ref> Očistil je vrh državne birokracije in poskušal oživiti tradicionalno rimsko versko prakso na račun [[Krščanstvo|krščanstva]]. Zaradi njegovega zavračanja krščanstva v korist neoplatonskega poganstva ga je cerkev
Bil je zadnji cesar iz Konstantinske dinastije, ki je bila prva krščanska dinastija v Rimskem cesarstvu.
| |||