Iliada: Razlika med redakcijama

{{ležeč naslov}}

[[Slika:AmbrosianIliadPict47Achilles.jpg|thumb|<center>[[Ahil]] žrtvuje [[Zevs]]u<br />(iz [[Ambrozijanska Iliada|Ambrozijanske Iliade]])</center>]]

 

== Predzgodba ==

Na svatbo [[Ahil]]ovih staršev morske nimfe [[Tetis]] in kralja [[Pelej]]a so povabljeni vsi bogovi, razen boginje prepira, [[Erida|Eride]]. Ta iz užaljenosti in maščevanja vrže med svate zlato jabolko z napisom »najlepša«. Boginje [[Hera]], [[Atena]] in [[Afrodita]] se zanj sporečejo, za razsodnika pa izberejo trojanskega princa [[Paris]]a. Vsaka ga poskuša na svoj način podkupiti. [[Hera]] mu obljubi kraljestva sveta in oblast, [[Atena]] modrost in slavo, [[Afrodita]] pa najlepšo žensko na svetu in srečo v ljubezni. [[Paris]] izbere slednjo in s tem Trojancem nakoplje sovraštvo drugih dveh boginj. [[Afrodita]] kasneje svojo obljubo izpolni tako, da Parisu pomaga pri ugrabitvi lepe [[Helena|Helene]], žene [[Šparta|špartanskega]] kralja [[Menelaj]]a. Slednji s svojim bratom, mikenskim kraljem [[Agamemnon]]om, zbere ogromno grško vojsko in z njo odrine proti [[Troja|Troji]].

 

== Vsebina ==

V nagovoru mu pesnik pove, da bo ta pesem govorila o Ahilovi jezi. Prikaže nam vzrok in ozadje te jeze in njegovega spora z Agamemnonom. Hris, trojanski svečenik [[Apolon]]a, ponuja Grkom bogastvo v zameno za svojo hčer [[Hriseida|Hriseido]], ki je ujetnica grškega voditelja Agamemnona. Čeprav se večina Grkov strinja, ga Agamemnon zavrne. Hris moli k Apolonu za pomoč, ta pa nad grško vojsko pošlje kugo. Po devetih dneh kuge Ahil, vodja [[Mirmidonci|Mirmidoncev]], skliče skupščino na posvet. Agamemnon pristane na vrnitev Hrizeide, a se odloči, da si bo v zameno vzel Ahilovo ujetnico [[Briseida|Briseido]]. Ahil se v jezi odloči, da se on in njegovi možje ne bodo več borili za Agamemnona, temveč odšli domov. [[Odisej]] vrne Hriseido očetu, nakar Apolon konča kugo. Medtem Agamemnonovi sli odpeljejo Briseido, Ahil pa prosi svojo mater Tetis, naj [[Zeus]]a prosi, da Grke pripelje do prelomne točke, da bi Agamemnon spoznal, kako zelo Grki potrebujejo Ahila. Mati ga usliši in Zevs pošlje Agamemnonu sanje, v katerih ga nagovarja, naj napade mesto. Agamemnon pa se odloči, da bo najprej preizkusil moralo grških vojakov, zato jim pove, da odhajajo domov. Njegov načrt se izjalovi in samo posredovanje Odiseja, ki ga vodi Atena, ustavi vojake. Ko se vojski približata druga drugi, Paris predlaga dvoboj z Menelajem, da bi končal vojno. Helena na trojanskem obzidju pripoveduje kralju [[Priam]]u o grških poveljnikih, vojski pa si prisežeta premirje in obljubita, da bosta spoštovali izid dvoboja. Paris je premagan, a ga reši Afrodita. Trojanci ranijo Menelaja s puščico, k temu pa jih napelje Zevs pod pritiskom Herinega sovraštva do Troje. Bitka se ponovno začne. V boju [[Diomed]] ubije mnogo Trojancev, porazi tudi [[Enej (mitologija)|Enej]]a, ki pa ga reši Afrodita. Diomed boginjo napade in rani, a Apolon ga posvari pred bojevanjem z bogovi. V boj se vključijo številni junaki in poveljniki, med njimi tudi [[Hektor]]. Tudi bogovi so razdeljeni, saj nekateri podpirajo Grke, drugi Trojance, zato se neprestano vmešavajo v bitko in skušajo vplivati na njen izid.

 

 

== Nadaljevanje zgodbe ==

[[trojanski mit|Trojanski mit]] se nadaljuje s prihodom [[Amazonke|Amazonk]], ženskega bojevniškega plemena, ki stopi na stran Trojancev. Grki sprva močno izgubljajo, saj Ahil žaluje za Patroklom. Na koncu se odloči in ubije njihovo kraljico. Paris nato ubije Ahila in ta izkrvavi iz edine ranljive točke, pete. Grka Odisej in [[Ajant]] se spreta zaradi vodilnega mesta, ki ga ponazarja lastništvo Ahilove bojne opreme. Prisodijo jo Odiseju. Glavni trojanski junak je zdaj Enej, a Trojanci ne morejo premagati Grkov. Parisa ubijejo. Odisej se nato izmisli zvijače - kot darilo in znak premirja Grki Trojancem podarijo lesenega konja. V njem se skrije četa Grkov, ki ponoči zapusti konja, napade mesto ter glavnini vojske, ki je navidezno odplula, odpre [[mestna vrata]]. Pred konjem jih svari svečenik [[Laookont]], vendar ga Trojanci ne poslušajo, saj ga bog Pozejdon med govorom umori s kačami. Od trojanskih vojakov se reši le Enej. O njegovih kasnejših doživetjih govori največji rimski ep Eneida, ki ga je napisal Vergil. V njem Enej nastopa kot ustanovitelj Rima.

 

 

== Značilnosti ==

Nekateri deli Iliade se odlikujejo s posebno dovršenostjo in žlahtnostjo; njihova oblika, umetniški postopki in sredstva, s katerimi učinkujejo, razodevajo pri vseh podobne lastnostni; vsi deli skupaj pa sestavljajo popolno in logično vrsto glavnih dogodkov. To so: Ahilov srd (I. spev), brezuspešni Agamemnonov poskus, da bi se bojeval brez njega (XI.), Patroklova smrt (XVI.), Ahilova sprava z Agamemnonom (začetek XVII. speva) in Hektorjeva smrt (XXII.). Te dele je mogoče pripisati Homerju ali pa vsaj začetniku homeridov. Vse drugo so epizode, ki so jih vstavili ali dodali pozneje. Nekatere so povezane v verigo, večinoma pa združujejo potek dejanja, kakor so si ga zamislili prvi [[aojd]]i.

 

Homer: ''Iliada''. Poslovenil in uvod napisal Anton Sovrè. Ljubljana, 1982.{{COBISS|ID=13388801}}<br />

Janez Vrečko: ''Ep in tragedija''. Maribor: Obzorja, 1994.{{COBISS|ID=35280129}}<br />

Luigi Pareto: ''Zgodovina človeštva - Stari svet''. Ljubljana: DZS, 1970.{{COBISS|ID=23387904}}

 

 

[[Kategorija:Epi]]

[[Kategorija:Starogrška književnost]]