Grčija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Jarould (pogovor | prispevki)
Vrstica 91:
Najzgodnejši dokazi o prisotnosti človeka na južnem Balkanu so datirani v 270.000 pr. n. št. in jih je mogoče najti v jami Petralona v grški pokrajini Makedonija. <ref name="Borza">{{cite book|author=Eugene N. Borza|title=In the Shadow of Olympus: The Emergence of Macedon|url=https://books.google.com/books?id=614pd07OtfQC&pg=PA58|year=1992|publisher=Princeton University Press|isbn=0-691-00880-9|page=58}}</ref> Vsa tri obdobja kamene dobe (paleolitik, mezolitik in neolitik) so zastopana v Grčiji, na primer v jami Franchthi. <ref>{{Citation | last1 = Douka | first1 = K. | last2 = Perles | first2 = C. | last3 = Valladas | first3 = H. | last4 = Vanhaeren | first4 = M. | last5 = Hedges | first5 = R.E.M. | title = Franchthi Cave revisited: the age of the Aurignacian in south-eastern Europe | page = 1133 | url = http://www.academia.edu/1129937/Douka_K._Perles_C._Valladas_H._Vanhaeren_M._Hedges_R.E.M._2011._Franchthi_Cave_revisited_the_age_of_the_Aurignacian_in_south-eastern_Europe._Antiquity_85_1131-1150 | publisher = Antiquity Magazine | year = 2011}}</ref> Neolitske naselbine v Grčiji, ki datirajo v 7. tisočletje pred našim štetjem, so najstarejše v Evropi, saj leži Grčija na poti, po kateri se je kmetovanje širilo iz Bližnjega vzhoda v Evropo. <ref>{{Citation | last = Perlès | first = Catherine | title = The Early Neolithic in Greece: The First Farming Communities in Europe | page = 1 | url = https://books.google.com/books?id=LQQ3tx5_t7QC&printsec=frontcover&dq=perles+greece+farming+europe+neolithic&hl=en&sa=X&ei=6SrmT4rlDq620QXms7WACQ&ved=0CDUQ6AEwAA#v=onepage&q=sesklo&f=false | publisher = Cambridge University Press | year = 2001}}</ref>
 
Grčija je sedež prvih naprednih civilizacij v Evropi in zibelka zahodne civilizacije, ki se začnejo s [[Kikladska civilizacija|kikladsko civilizacijo]] na otokih v Egejskem morju okoli 3200 pred našim štetjem, [[Minojska doba|minojsko civilizacijo]] na Kreti (2700–1500 pr. n. št.) in [[Mikenska civilizacija|mikensko civilizacijo]] na celini (1900–1100 pred našim štetjem). <ref name="World and Its Peoples">{{cite book| title= World and Its Peoples| url=https://books.google.com/books?id=b5vHRWp8yqEC&pg=PA1458|accessdate=5 December 2012|date=September 2009|publisher=Marshall Cavendish|isbn=978-0-7614-7902-4|page= 1458|quote=Greece Gre
was home to the earliest European civilizations, the Minoan civilization of Crete, which developed around 2000 BCE, and the Mycenaean civilization on the Greek mainland, which emerged about 400 years later. The ancient Minoan}}</ref> Te civilizacije so poznale pisavo. Minojska pisava je znana kot [[Linearna A pisava |linearna pisava A]], mikenska kot [[Linearna B pisava|linearna pisava B]], zgodnja oblika [[Grška abeceda |grščine]]. Mikenci so postopoma absorbirali Minojce, ampak propadli so nasilno okoli 1200 pred našim štetjem med regionalnimi prevrati, znanih kot bronastodobni kolaps. <ref>{{Citation | last = Drews | first = Robert |author-link=Robert Drews | title = The End of the Bronze Age: Changes in Warfare and the Catastrophe Ca. 1200 BC | page = 3 | url = https://books.google.com/books?id=bFpK6aXEWN8C&printsec=frontcover&dq=greece+bronze+age+collapse&hl=en&sa=X&ei=jTDmT--vJsi70QXWp8T6CA&ved=0CDUQ6AEwAA#v=onepage&q=greece%20bronze%20age%20collapse&f=false | publisher = Princeton University Press | year = 1995}}</ref> To je bil začetek obdobja, ki je bilo znano kot grška temna doba ali grški srednji vek, iz katerega ni zapisov.
 
Konec temnega srednjega veka je običajno datiran v 776 pred našim štetjem, v leto prvih olimpijskih iger. Za [[Iliada|Iliado]] in [[Odiseja|Odisejo]], temeljni besedili zahodne literature, verjamejo, da ju je [[Homer]] napisal v 8. ali 7. stoletju pred našim štetjem. <ref>Vidal-Naquet, Pierre. ''Le monde d'Homère'' (The World of Homer), Perrin (2000), p. 19.</ref><ref name="The Odyssey 2003">[[D.C.H. Rieu]]'s introduction to ''The Odyssey'' (Penguin, 2003), p. ''xi''.</ref> Ob koncu temnega srednjega veka so se po grškem polotoku pojavila različna kraljestva in mestne državice, ki so se razširile ob obalah Črnega morja, v južni Italiji (latinsko [[Magna Graecia]] ali Velika Grčija) in Mali Aziji. Te države in njihove kolonije so dosegle raven blaginje, ki je povzročila izjemen kulturni razcvet. Klasična Grčija je izražena v [[Grška arhitektura|arhitekturi]], [[Grška dramatika|dramatiki]], [[znanost]]i, [[matematika|matematiki]] in [[filozofija|filozofiji]]. Leta 508 pred našim štetjem je Klejsten ustanovil prvi demokratični sistem vladanja v Atenah. <ref name="BKDunn1992">{{Citation | first = John | last = Dunn | title = Democracy: the unfinished journey 508 BC&nbsp;– 1993 AD | publisher = Oxford University Press | year = 1994 | ISBN = 0-19-827934-5}}</ref><ref name="BKRaaflaud2007">{{Citation | first1 = Kurt A | last1 = Raaflaub | first2 = Josiah | last2 = Ober | first3 = Robert W | last3 = Wallace | title = Origin of Democracy in Ancient Greece | publisher = University of California Press | year = 2007 | ISBN = 0-520-24562-8 | url = https://books.google.com/books?id=6qaSHHMaGVkC}}</ref>