Nagib vrtilne osi: Razlika med redakcijama

[[Zemlja]] kroži okrog [[Sonce|Sonca]] po ravnini, ki jose imenujemoimenuje [[ekliptika]]. Med kroženjem okrog Sonca se vrti tudi okrog svoje osi. Smer osi je vedno enako nagnjena na ravnino ekliptike. Zaradi [[precesija enakonočij|precesije enakonočij]] Zemljina os ne kaže vedno v isto smer in priližno opisuje plašč [[stožec|stožca]]. Trenutno je premikanje Zemljine osi približno 50,3 [[ločna sekunda|ločnih sekund]] na leto ali 1 stopinja na 71,6 let. Zemljina os opiše celotni plašč stožca v 25.765 letih, v enem [[platonsko leto|platonskem letu]].

V zelo dolgih obdobjih Zemljina os ni vedno nagnjena za enak kot glede na ravnino ekliptike. Njen nagib se giblje med 22,1° in 24,5° v obdobju 41.000 let. Mi živimo v obdobju manjšanja nagiba vrtilne osi Zemlje. Razen tega imajo spremembe nagiba vrtilne osi še manjša [[nihanje|nihanja]] s [[perioda (čas)|periodo]] 18,6 let (6798 dni). To nihanje imenujemose imenuje [[nutacija]].

[[Simon Newcomb]] je ob koncu [[19. stoletje|19. stoletja]] [[meritev|izmeril]] nagib Zemljine osi 23° 27’ 8,26” (epoha 1900,0). Njegovo vrednost so v splošnem sprejeli in je veljala vse do [[natančnosttočnost|natančnejšihtočnejših]] meritev. J. H. Lieske je leta [[1976]] podal vrednost nagiba osi 23° 26’ 21,44” (epoha 2000,0), ki jo je [[Mednarodna astronomska zveza]] (IAU) leta [[2000]] potrdila:

ker je linearni člen pri ''T'' negativen, se trenutno nagib Zemljine osi zmanjšuje. Ta izraz daje le približno vrednost za ε in je natančentočen le za določeno območje vrednosti ''T''. (drugače bi vrednost ε pobegnila v neskončnost, če bi se ''T'' povečal do neskončnosti).

! Telo[[astronomsko telo|telo]] !! Nagibnagib osi

|[[Merkur (planet)|Merkur]] || ~ 0,01

|[[Uran (planet)|Uran]] || 97,77