Gautama Buda: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
popravljeno np
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Vrstica 21:
Dan rojstva Sidarte praznujejo budisti kot ''vesak'' ali ''vesaka-puja''. Svojo mater [[Majadevi]] naj bi pred rojstvom obiskal v podobi belega slona. [[Prerok]] je po rojstvu napovedal, da bo otrok bodisi postal velik [[kralj]] ali svet mož. Sidartin oče, ki je želel, da bi sin postal kralj, ga je zato varoval pred verskimi nauki in spoznanjem človeškega trpljenja.
 
Mitološka zgodba pripoveduje, da je njegov oče iz njegovega življenja odstranil vse, kar bi ga lahko užalostilo. Princ tako ni poznal žalosti, trpljenja, smrti in bolečine. A ko je enkrat le zapustil palačo je videl oslabelega moža. Tako je počasi spoznaval bolezen, smrt in trpljenje. Pri 29 letih je pobegnil iz palače in zapustil družino. Postal je potujoči [[asket]] Gavtama. Odločil se je, da bo sam našel pot k blaženosti. Ugotovil je, da je prava srednja pot. Nekega dne je sedel pod [[figovo drevo|figovim]] drevesom, in se odločil da se nikamor ne premakne dokler mu ne bo vse jasno o življenju,tako je nastopilo razsvetljenje. Tisti trenutek je postal Buda - razsvetljeni. V tem trenutku je dosegel [[nirvana|nirvano]]. To je osvoboditev iz kroga [[reinkarnacija|reinkarnacije]] in osvoboditev od trpljenja.
 
Po dogovorjeni poroki in rojstvu sina Rahule je bil Sidarta kljub temu, da je imel vse, kar bi lahko potreboval ali si želel, stalno zaskrbljen in nezadovoljen. Pri omenjenih 29 letih se je s pomočnikom odpravil iz palače in doživel »štiri videnja«: pohabljenega starca, bolnika, razpadajoče [[truplo]] in asketa. Tedaj je Sidarta spoznal, da so [[smrt]], [[bolezen]], [[starost]] in [[bolečina]] neizogibne, da število revnih presega število bogatih in da se celo zadovoljstva bogatih končajo v niču. Odločil se je, da bo zapustil dom in družino ter postal [[menih]]. Svoje življenje je posvetil učenju premagovanja trpljenja. Sledil je [[meditacija|meditaciji]] [[jogi]]jev z dvema [[brahman]]skima [[puščavnik]]oma, vendar kljub temu, da se je naučil doseči visoko stopnjo meditacije, s tako potjo ni bil zadovoljen, zato se je odločil za pot meniha prosjaka. Učil se je [[askeza|asketskega]] življenja in krepil moč volje. Po šestih letih je z eno nogo v grobu spoznal, da ostro asketstvo ne vodi k večjemu razumevanju, temveč kali misli in muči telo.