Volovja reber: Razlika med redakcijama

'''Volovja reber''' je [[sleme (geografija)|sleme]] vzhodno od [[Ilirska Bistrica|Ilirske Bistrice]], na skrajnem jugozahodnem delu [[Snežnik|Snežniške planote]]. Tu se nahaja [[škocjanske jame|sistem Škocjanskih jam]] in se zbira [[kras|kraška]] [[podtalnica]], ki napaja vodne vire v občini [[Občina Ilirska Bistrica|Ilriska Bistrica]]. Območje je bilo deležno mnogih naravovarstvenih ukrepov in pozornosti: bilo je predlagano za vključitev v [[Regijski park Snežnik]]; v [[planski akti Republike Slovenije|slovenskem državnem načrtu]] je bilo rezervirano za ustanovitev parka; razglašeno je bilo za ekološko pomembno območje. Volovja reber izpolnjuje merila za vključitev v omrežje [[Natura 2000]], v katero pa zaradi načrtovane gradnje [[vetrna elektrarna|vetrnih elektrarn]] ni bila vključena. To je povzročilo številne okoljevarstvene polemike.

 

[[Slika:volovjareber-zemljevid.jpg|thumb|400px|Zemljevid]]

Sleme Gur (kakor domačini imenujejo ta predel) leži na skrajnih jugozahodnih obronkih Snežniške planote, kjer kraški masiv prehaja v dolino Zgornje Pivke in se v strmi narivni stopnji spušča v dolino Reke. Zaradi projekta gradnje vetrne elektrarne na tem območju danes večina ljudi pojmuje Volovjo reber kot sleme, ki se vije med Milanko (948 m) na severu in Štango (1101 m) na jugu. Tako definirano sleme je dolgo približno 7 km in se naprej od Štange proti jugu nadaljuje nad dolino Reke do meje z Republiko Hrvaško. Za celotno sleme, ki se razteza v nadmorskih višinah med 950 m na severu in 1250 m na jugu, je značilna poraščenost s submediteranskimi - ilirskimi suhimi in suhimi kamnitimi travišči z značilno kraško floro na prisojnih pobočjih, medtem ko osojna pobočja porašča gozd. Vrh slemena dejansko predstavlja mejo med odprtim svetom travišč in sklenjeno gozdno vegatacijo. V ozkem topografskem smislu je Volovja reber zgolj 1,5 km dolgo ovršje slemena med Belimi ovcami (1030 m) in Milanko (948 m), kar lahko vidimo tudi po zapisih na topografskih kartah večjih meril. Sleme je izredno markantna reliefna oblika, vidna od daleč naokoli. Najvišji vrh slemena je Velika Milanja (1099 m), od koder se razprostira pogled na [[brkini|Brkine]], [[Čičarija|Čičarijo]] z [[učka|Učko]] in [[Slavnik]]om, [[Vremščica|Vremščico]], [[Nanos]], [[Kvarnerski zaliv]] s Cresom ter [[Pivška dolina|dolino Pivke]], medtem ko je pogled proti vzhodu omejen na prostrane gozdove Snežniške planote z najvišjim vrhom Snežnikom (1796 m). Ob lepem vremenu je moč opazovati [[Julijske Alpe]] in celo italijanske [[dolomiti|Dolomite]].