Tekoči kristal: Razlika med redakcijama

dodanih 18 zlogov ,  pred 4 leti
m
m+/dp/+p
m (m/dp/wiki)
m (m+/dp/+p)
== Faze tekočih kristalov ==
 
Tekoči kristali poznajo večje število faz, ki se imenujejo tudi ''mezofaze''. Snovi, ki kažejo lastnosti tekočih kristalov, pa se imenujejo ''mezogeni''. Posamezne [[faza snovi|faze]] tekočih kristalov kažejo značilno urejenost. Nekatere kažejo urejenost po legi, druge pa kažejo urejenost po usmeritviusmerjenosti molekul. Urejenost je lahko samo krajevna, to se pravi samo med molekulami, ki so blizu druga drugi. Druga vrsta urejenosti sega na večje razdalje.
 
Osnovna delitev tekočih kristalov je naslednja:
[[Slika:Nematska.svg|thumb|right|350px|Prikaz urejenosti v nematski fazi tekočega kristala.]]
 
Izraz nematski izhaja iz [[grščina|grščine]] ({{jezik-el2|νημα}}), pomeni pa nit. Snovi, ki kažejo nematsko fazo, se imenujejo tudi ''nematogeni''. Nematska faza je med fazami tekočih kristalov najenostavnejša. Molekule kažejo urejenost v usmeritviusmerjenosti. Urejenost usmeritveusmerjenosti se določa s pomočjo [[parameter urejenosti|parametra urejenosti]], ki je za to fazo določen na osnovi povprečja drugega [[Legendrovi polinomi|Legendrovega polinoma]]:
 
: <math> S = \langle P_2(\cos \theta) \rangle = \left \langle \frac{3 \cos^2 \theta-1}{2} \right \rangle \!\, , </math>
* <math> \theta \!\, </math> – kot med usmerjenostjo posamezne molekule in izbrano smerjo v prostorninskem elementu (krajevni direktor), ki predstavlja tudi krajevno optično os.
 
Oklepaji pomenijo časovno in prostorsko povprečje. Če je <math> S = 1 \!\, </math>, so molekule povsem urejene, kadar pa je <math> S = 0 \!\, </math> smeri molekul ne kažejo nobene usmeritveusmerjenosti (tekoča faza). Običajni tekoči kristal je <math> S \!\, </math> med 0,3 in 0,8 in pada, če temperature raste. Parameter tudi pade na 0, kadar sistem preide iz faze tekočega kristala v izotropno fazo. Vrednost <math> S \!\, </math> se lahko meri tudi eksperimentalno.
 
{{-}}
==== Holesterna faza (kiralno nematska) ====
[[Slika:Kiralno_nematska.svg|thumb|250px||Urejenost molekul v kiralno nematski (holesterni) fazi]]
[[Slika:LiquidCrystal-MesogenOrder-Cholesteric.jpg|left|thumb|250px|UsmeritveUsmerjenosti molekul v holesterni fazi.]]
 
Kiralno nematska faza se opaža pri derivatih [[holesterol]]a. Imenujejo jo tudi holesterna (ali holesterična) faza.
 
Kiralni nematiki kažejo [[kiralnost]] (predmet, ki se razlikuje od svoje zrcalne slike je kiralen). Za to vrsto faze je značilno, da se v vsaki plasti tekočega kristala malo zavrti usmeritevusmerjenost molekul.
{{-}}
 
Izraz smektičen izhaja iz grščine, pomeni pa razmazan. Molekule ležijo v nekakšnih plasteh. V vsaki plasti so molekule razporejene kot v nematični fazi. Snovi imajo običajno večje število smektičnih faz, ki se jih označuje z oznako Sm in črkami (npr. SmA, SmB,….).
 
Kadar so molekule poravnane pravokotno na ravnino plasti, je smektična A faza. Če pa so nagnjene na ravnino plasti, se dobi smektično C fazo. V posebnem primeru, ko so v vsaki plasti nagnjene na ravnino plasti v svojo smer, se dobi C<sub>A</sub> smektično fazo. Smektična B faza ima molekule, ki so usmerjene pravokotno na ravnino, molekule pa so v plasti urejene v šesterokotnikih[[šestkotnik]]ih.
 
Snovi, ki kažejo smektično fazo, se imenujejo tudo ''smektogeni''. Ta vrsta tekočih kristalov se največ uporablja v zaslonih.