Leon Štukelj: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Tegel (pogovor | prispevki)
m vrnitev sprememb uporabnika 193.2.223.226 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot
Brez povzetka urejanja
Vrstica 47:
== Življenje ==
 
Š[[Maribor|<nowiki/>]]u ter trg v [[Maribor]]u.
Štukelj se je rodil v Novem mestu, takrat [[Avstro-Ogrska]], danes [[Slovenija]]. Je pomembna osebnost v [[slovenska športna zgodovina|slovenski športni zgodovini]], saj je eden redkih slovenskih [[športnik]]ov, ki so bili v svoji disciplini v samem svetovnem vrhu, kjer je vztrajal od svetovnega gimnastičnega prvenstva leta [[1922]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] do [[olimpijske igre|olimpijskih iger]] leta [[1936]] v [[Berlin]]u, kjer je zaokrožil svojo bogato športno pot.
 
Nastopil je na sedmih velikih tekmovanjih in skupno osvojil 20 kolajn: 8 zlatih, 6 srebrnih in 6 bronastih. Samo na [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]] je skupno osvojil 6 kolajn: dve zlati v [[Pariz]]u [[1924]], zlato in dve bronasti v [[Amsterdam]]u [[1928]] ter srebro v [[Berlin]]u 1936. Njegova zbirka bi zagotovo bila še obsežnejša, če bi se [[Kraljevina Jugoslavija]] udeležila iger v [[Los Angeles]]u leta [[1932]].
 
Leta [[1927]] je dokončal študij [[pravo|prava]]. Po končani športni poti je delal kot [[sodnik]], najprej v [[Novo mesto|Novem mestu]], nato pa v [[Lenart v Slovenskih Goricah|Lenartu]] in [[Maribor]]u, kjer je živel vse do smrti.
 
Leon Štukelj je bil od leta 1936 [[Rotarijci|Član Rotary kluba Maribor]], najstarejšega Rotary kluba v Sloveniji. Z okupacijo Jugoslavije je klub prenehal delovati aprila 1941, zaradi neodobravanja takratne oblasti klub po drugi svetovni vojni ni ponovno oživel. Štukelj je leta 1993 ponovno pomagal pri vzpostavitvi Rotarijanstva na Slovenskem. Po njem Rotarijci imenujejo svojo fundacijo.
 
Štukelj je bil nekaj časa tudi skrbnik groba [[Julija Primic|Primiceve Julije]] v Novem mestu.
 
Štukelj ni odobraval [[Komunizem|komunističnega]] režima v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Bil je pripadnik [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]] in britanski agent [[Uprava za posebne operacije|SOE]]. Zaradi teh razlogov je bil povojnim [[Komunistična partija Jugoslavije|komunističnim oblastem]] sumljiv. Po vojni je bil najprej zaprt, potem pa izpuščen, vendar mu je komunistična oblast trajno prepovedala opravljati [[Sodnik|sodniški poklic]]. Primerne športne slave je bil znova deležen šele po razpadu Jugoslavije.
 
V [[1990.|devetdesetih letih]] [[20. stoletje|20. stoletja]] je Štukelj veljal za najstarejšega še živečega [[olimpionik]]a (dobitnika zlate olimpijske kolajne). Zaradi te vloge je bil povabljen na otvoritev [[olimpijske igre|olimpijskih iger]] v [[Poletne olimpijske igre 1996|Atlanti leta 1996]]. Tam je s svojo čilostjo pri skoraj 98 letih navdušil vse, tudi takratnega predsednika [[Združene države Amerike|ZDA]] [[Bill Clinton|Billa Clintona]], ki mu je segel v roko. Prejel je tudi že vabilo za olimpijske igre v Sidneyu v Avstraliji za leto 2000. A do tega, na žalost, ni prišlo.
 
Vse do smrti zaradi nenadnega srčnega napada le nekaj dni pred 101. rojstnim dnevom je bil aktiven in je vsakodnevno vadil na krogih v domačem stanovanju. Na njegov 100. rojstni dan je bila organizirana velika proslava v rodnem [[Novo mesto|Novem mestu]]. Dočakal je 100 let, 11 mesecev in 26 dni.
 
Danes se po njem imenujeta športni dvorani v [[Novo mesto|Novem mestu]] in [[Maribor]]u ter trg v [[Maribor]]u.
 
Z naskokom in zasluženo je osvojil naziv najboljšega slovenskega športnika vseh časov.