Cerkev sv. Janeza Evangelista, Parma: Razlika med redakcijama

| denomination = [[Rimskokatoliškarimskokatoliška]]

| style =[[Baročnabaročna arhitektura]], [[Renesančnarenesančna arhitektura]]

''' Cerkev svetega Janeza Evangelista''' je cerkev v [[Parma|Parmi]] v severni [[Italija|Italiji]] in je del kompleksa, ki vključuje tudi [[Benediktinci|benediktinski]] [[samostan]] in trgovino z živili.

Dela za opatijo in cerkev so se začela leta 980 po naročilu škofa Sigefreda II. nad že obstoječim [[oratorij (cerkev)|oratorijem]], povezanimipovezanim s svetim Kolumbanom. Leta 1477 je celoten kompleks poškodoval [[požar]].

[[bazilika (zgradba)|Bazilika]] samostana je bila obnovljena okoli leta 1490 in dokončno po projektu Bernardina Zaccagnija iz leta 1510. Gradnja se je končalabila končana okoli leta 1519. Oblikovanje je od začetka vključevalo temeljito barvno dekoracijo notranjosti in z mladim [[Correggio|Correggiem]]m je bila podpisana pogodba, ko je že delal v drugem benediktinskem samostanu, vin sicer je s freskami okrasil sobo opatinje (''Camera della Badessa'') ali sobo svetega Pavla.

Correggio je izdelal pet skupin fresk. Prva je v luneti s ''svetim Janezom in orlom'' (1520), sledi [[kupola]], z ''vnebohodom Kristusa'' in bobenbobnom ter štirje [[pendentiv]]i. Tretje delo je bila dekoracija oboka in strop apside kapele (''CappelleCappella Maggiore''), ki je bila delno uničena leta 1586, ko je bil [[prezbiterij|kor]] podaljšan: danes je ohranjen osrednji fragmentdel z ''Marijinim kronanjem'' (zdaj v [[Narodna galerija, Parma|Narodni galeriji]] v Parmi). Četrti poseg je bil na stenah kora, ki so bile med njegovo obnovo povsem uničene. Nazadnje je Correggio naslikal [[friz]], ki poteka po celotnem notranjem obodu. Pripravljalne risbe kažejo, da je tudi dele, ki so jih opravljali njegovi učenci, oblikoval Correggio, kot so svečnik v oboku prezbiterija in [[Putto |putti]] na križnih obokih.

Okoli leta 1524 je Correggio naslikal dve platni v kapeli Del Bono, ki je zdaj v Narodni galeriji:, ''Objokovanje mrtvega Kristusa'' in ''Mučeništvo Štirihštirih svetnikov''.

Marmorno fasadopročelje cerkve je leta 1604 zasnoval Simone Moschino v [[baročna arhitektura|baročnem]] slogu in je bilabilo končano leta 1607 končana. Zvonik na desni strani, ki ga je zasnoval Giovanni Battista Magnani, je bil končan leta 1613. ZVisok višinoje 75 metrov in je najvišji v Parmi.

[[File:Fregio di san giovanni a parma.jpg|thumb|left|300px|Detajl CorreggiovegaCorreggievega friza.]]

Cerkev ima obliko [[latinski križ|latinskemlatinskega križa]], z glavno in dvema stranskima [[cerkvena ladja|ladjama]], prekritima s križnimi [[obok]]i in [[kupola|kupolo]] nad križiščem. Struktura je podobna bližnji [[stolnica v Parmi|stolnici]]. Žlebljeni stebri so renesančni elementi s klasičnim navdihom. V ladji je Correggiovfriz, ki je Correggiev in njegove delavnice friz (1522-15241522–1524). Je dolg trak z enobarvnimi podobami (z nekaj rdečimi detajli) na temno modritemnomodri podlagi, vključno z nekaterimi [[Tondo (umetnost) |tondi]] s portreti benediktinskega [[papež]]a, [[kardinal]]ov in [[menih]]ov. Glavna značilnost je serija puttov v akcijahakciji, ki simbolizirajo pomen krščanskega nereda in žrtvovanja. Groteskne dekoracije na pol stebrihpolstebrih in obokih (s svečnikom, putti in simboli svetega Janeza Evangelista) so tudi oddelo CorreggiovihCorreggievih učencev, še posebej Michelangela Anselmija (okoli 1520).

[[File:Michelangelo anselmi, san nicola di bari.jpg|thumb|240px|''Sv.Sveti Nikolaj'', Michelangelo Anselmi.]]

Leva ladja ima [[krstilnik]], katerega osnova je iz okoli 1. stoletja -– rimski pogrebni spomenik. V dvanajstdvanajstih stranskih kapelicah so bile freske lokalnih umetnikov (vključnotudi AngeloAngela MicheleMichela ColonnaColonne) iz poznega 16. in zgodnjega 17. stoletja. Prva kapela na levi ima frescofresko [[Parmigianino| Parmigianina]] – ''Sveta Agata in rabelj'' in ''Sveta Štefan in Lovrenc''. To so monumentalne figure, na katere so vplivale [[Il Pordenone |Pordenonejeve]] freske v [[Stolnica v Cremoni |stolnici v Cremoni]]. DrugaFreski ''Sveta Štefan in Lovrenc'' ter ''Sveti Vitalis s konjem'', obaobe ParmigianinovaParmigianinovi, sta v naslednji kapeli. PripisanoFreske Parmigianinu,v todaZancherijevi daneskapeli štejeso zabile pripisane AnselmijevoParmigianinu, jetoda cikeldanes freskase vštejejo Zancherijeviza kapeliAnselmijeve, v kateri oltarna slika Girolamoje delo Girolama Mazzola Bedolija (''Mistična poroka svete Katarine Aleksandrijske'', 1536). Anselmi je pravnaslikal tako naslikaltudi ''Kristusa, ki nosi križ'' (cokoli 1522), v šesti levi kapeli.

[[Image:Correggio, San Giovanni e l'aquila.jpg|thumb|240px|Luneta s ''Sv.svetim Janezom in orlom'', Correggio.]]

Dela vV desnih kapelah so Cristoforadela Cristoforja Casellija, ''Čaščenje Svetihsvetih trehTreh kraljev'' (1449, tretja kapela), Mazzola Bedolieva oltarna plošča ''Marija z otrokom in svetim Jakobom'' je delo Mazzola Bedolieva (1543-15451543–1545, četrta kapela) in kopije CorreggiovihCorreggievih platen iz 18. stoletja v kapeli Del Bono, katere lok je ohranil freske, ki so jih naredili njegovi učenci z njegovim oblikovanjem (''Spreobrnjenje svetega Pavla in svetnikov Andreja in Petra''). Strop levo od križišča je Anselmi poslikal zAnselmi, ''Ustoličenje svetega Benedikta in štirje svetniki'' (1521), na stenah pa so prikazane [[terakota|terakotne]] skulpture Antona Begarella (''Sveti Janez Evangelist'' in ''Marija z otrokom in svetim Janezom'', c.okoli 1543 ). V loku desne kapele prezbiterija so Bedolijeve freske.

Desna apsida ima Anselmijeve stropne freske ''Zgodbe o življenju svetega Janeza Parmskega''. V oltarju je ''Čudež svetega Janeza'', ki ga je naslikal Emilio Taruffi (1674). Na stenah sta dve Begarellijevi skupini, ki prikazujeta ''sv.sveto Felicito s svetim Vitalisom'' in ''Sveti.svetega BenediktBenedikta''. Prezbiterij ima groteskne dekoracije, pripisane Correggiu, medtem ko so putte Intocenza Martinija dodali okoli 1588, freska iz leta 1587 je kopija CorreggiovegaCorreggievega izvirnika, od katerega ostaja le osrednji del, zdaj v Narodni galeriji. Oltarno podobo je preoblikoval Bedoli (1556). Rezbarjeni leseni kor je iz lealesa 1513 do 1538. Portal, ki vodi k [[zakristija|zakristiji]], ima v luneti CorreggiovoCorreggievo fresko, ki prikazuje ''Svetegasvetega Janeza in orla'' in na splošno velja za prvo delo v cerkvi, čeprav podobnosti z dekoracijo kupole lahko pomenijo, da izvira iz poznejšega obdobja. Napis ''ALTIUS CAETERIS DEI PATEFECIT ARCAN'' okoli slike se nanaša na nočne molitve menihov. Zakristijo je leta 1508 poslikal [[Cesare Cesariano]].

Samostan ima tri križne hodnike. Prvi ima [[jonski slog|jonske]] stebre, drugi CorreggioveCorreggieve dekoracije in tretji, imenovan po svetem Benediktu, ima freske iz 16. stoletja.

Povezan je s knjižnico, ki ima rokopis in kodeks, ki dokazujeta dejavnost pisarjev -– lokalnih menihov. [[Rokopis]]i so prispeli iz samostana Santasvetega GiustinaJustina iz [[Padova|Padove]] brez dekoracij, tukaj so jih okrasili Damiano da Moile, Francino da Moile in od leta 1492, da Michele daiz GenovaGenove.

Samostan ima tudi staro trgovino z živili, dokumentirano od leta 1201. NjenoPovezana odvisnostje vključujes samostansamostanom SantaMarije Maria della NeveSnežne v Torrechiari.