Komunizem: Razlika med redakcijama

 

* nenehna rast produkcije in produktivnosti bo privedla do t. i. [[hiperprodukcija|hiperprodukcije]]

Investitorji pod takimi pogoji niso več pripravljeni investirati. Zaradi premajhnega donosa na kapital in prevelikih tveganj bo zato potrebno glavno gonilo kapitalizma (dobiček) in vrednote (bogastvo namenjeno trošenju), zamenjati z drugim motivatorjem in vrednotami (predvsem sreča in bogastvo namenjeno samozadostnosti (trajnostni razvoj), izobraževanju (rasti znanja), raziskovanju in kulturi, kar bo nepreklicno privedlo do padca kapitalizma v tej obliki, kot ga poznamo danes.

 

[[Slika:Hammer and sickle.svg|thumb|[[Srp in kladivo]], simbol komunizma]]

 

Kot [[teorija|teoretični]] sistem družbene in ekonomske ureditve naj bi bil komunizem vrsta enakopravne družbe brez proizvodnje v zasebni lasti, [[denar]]ja in [[družbeni razred|družbenih razredov]]. Vse bi bilo torej družbena last. Komunizem potemtakem pomeni tudi spremembo v ljudeh, njihovega razumevanja in celotnih družbenih odnosov. Povedano drugače, v komunizmu je vsa lastnina v lasti celotne skupnosti, vsi [[človek|ljudje]] pa imajo enak družbeni in ekonomski položaj. Teoretično gledano v komunizmu človeška [[potreba]] po [[napredek|napredku]] zaradi revščine ne ostane nezadovoljena, temveč je zadovoljena s porazdelitvijo sredstev ljudem po potrebi. Tako je komunizem pogosto omenjen kot ureditev, ki naj bi rešila delavce iz [[kapitalizem|kapitalističnega]] kroga revščine (zgodnji kapitalizem, ki ni bil korigiran s socialno državo). Zato naj bi se po prepričanju komunistov komunistične revolucije najprej zgodile predvsem v najbolj razvitih kapitalističnih državah, a so praviloma dogajale predvsem v slabo industrializiranih ali neindustrializiranih državah.

 

Komunizem naj bi presegel vsakršno obliko zunanje prisile, tako bi človek delal zaradi svoje svobodne odločitve in v taki svobodni proizvodnji razvil svoje ustvarjalne sposobnosti. Končni cilj je torej popolna odstonost prisile in svobodna proizvodnja.{{citation needed}}.

 

Politična opredelitev komunizma je bolj sporna kot njegova teoretična podlaga. Za komuniste so se v zgodovini deklarirali tudi politični voditelji, stranke in gibanja, ki to niso bila, so si pa na tak način lahko pridobila naklonjenost [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. [[Hladna vojna]] je povzročila nered pri razumevanju, kaj je komunizem, kaj se opredeljuje kot komunistično in kaj ne.

 

Morda bi lahko na grobo dejali, da je komunizem kot politično gibanje postal bolj radikalna (ostra) veja širšega [[socializem|socialističnega]] gibanja. Komunistično gibanje se od ostalih vej socializma loči po želji, da bi v končnem obdobju razvoja do popolnosti odpravil vse dele [[tržna družba|tržne družbe]], po odločitvi nekaterih komunistov, da za dosego padca kapitalizma uporabijo tudi [[revolucija|revolucionarne]] metode s silo ter osredotočenjem na mednarodni [[delavski razred]] kot ključni del te revolucije. [[stranka|Stranke]], ki so se označevale za komunistične in so uspele v boju za oblast v [[država|državi]], so se pogosto izrodile v [[avtoritarizem|avtoritarno]] [[vlada|vlado]]. Tem elementom komunističnega gibanja nasprotujejo [[anarhokomunizem|anarhokomunisti]], [[trockizem|trockisti]] in drugi.

 

Države z notranjo komunistično ureditvijo so zavračale vlogo in pomen katerekoli religije.<ref>[http://www.orthodoxphotos.com/readings/law/christianity.shtml Krščanstvo in komunizem]</ref> V času Jugoslavije je bila uradno razglašena svoboda verskega izražanja, hkrati pa so bili uradno ukinjeni vsi verski prazniki. Praznovanje [[božič]]a in [[velika noč|velike noči]] je bilo s strani oblasti ignorirano in prepuščeno odločitvi posameznika, ki je lahko imel zaradi tega tudi težave v službi.<ref name="Jugoslavija in religija">[http://atheism.about.com/library/world/KZ/bl_YugoReligionDemography.htm Jugoslavija in religija]</ref> Jugoslovanska komunistična oblast je aktivno objavljala protiverska propagandna sporočila, številni verski aktivisti so bili zaprti, tik po vojni pa nekateri tudi ubiti.<ref name="Jugoslavija in religija"/> [[Jugoslovani]], ki so odprto priznavali prakticiranje katere od religij, so bili pogosto podvrženi nižjim osebnim dohodkom, omejene so bili tudi poklicne možnosti. <ref>[http://atheism.about.com/library/world/KZ/bl_YugoReligionDemography.htm Jugoslavija in verske skupnosti]</ref> Verska svoboda je bila sčasoma vedno manj omejena, predvsem zaradi slabljenja politične moči institucionalne cerkve. [[Jože Smole]] je kot predsednik [[SZDL]] in kot eden vidnejših članov [[KPJ]] že leta [[1986]] omogočil [[Alojzij Šuštar|Alojziju Šuštarju]] da je ljudstvu voščil vesel božič.

 

[[Katoliška Cerkev]] je v svoji zgodovini večkrat uradno odločno zavrnila komunizem kot idejo, ki lahko pripomore k odpravi socialnih krivic v svetu. Takšna zavrnitev je navedena v [[enciklika|encikliki]] [[papež]]a [[Leon XIII.|Leona XIII.]] ''[[Rerum Novarum]]'' iz leta [[1891]] in v enciklikah papeža [[Pij XI.|Pija XI.]] ''[[Quadragesimo Anno]]'' iz leta [[1931]] ter ''[[Divini Redemptoris]]'' iz leta [[1937]].

 

V teoretično-filozofskem smislu je komunizem živ v zamislih [[marksizem|marksizma]], ki še vedno ponuja možen pogled na zgodovino in zgodovinski razvoj človeštva. Pogled se z vse pogostejšimi in globljimi krizami ter z degradacijo in ogrožanjem ravnovesja narave, v zadnjem času zopet popularizira. Gl. [[Slavoj Žižek]] in [[Alain Badiou]] sta organizirala izjemno odmevno konferenco na to temo.

 

* [[Vietnam]]

 

[[Evropski parlament]] je z resolucijo<ref>[http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P6-TA-2009-0213+0+DOC+XML+V0//SL Resolucija parlamenta EU: Evropska zavest in totalitarizem, 2. april 2009]</ref> med [[Totalitarizem|totalitarne]] režime, uvrstil tudi komunistične diktature. Resolucija skupaj omenja totalitarne in nedemokratične komunistične režime, [[nacizem]] in dolgotrajne [[Fašizem|fašistične]] diktature v Grčiji, Španiji ter na Portugalskem. Resolucija ob tem izpostavlja [[holokavst]] kot edinstveni primer preganjanja in morije v zgodovini.

 

Več evropskih poslancev je vložilo pobudo za izenačitev komunističnih simbolov z nacističnimi<ref>[http://www.rferl.org/content/Article/1057260.html EU: Predlog enačitve simbolov]</ref>, vendar pobuda ni bila sprejeta zaradi razhajanj mnenj o tem.

 

* JUŽNIČ, Stane (1985): Politična zgodovina 20. stoletja, Državna založba Slovenije, Ljubljana.

* MARX, Karl (1976): Kapital - kritika politične ekonomije, Poljudna izdaja, Cankarjeva založba, Ljubljana.