Avantgarda: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VSEE |
Redakcija 4908002 uporabnika 193.2.168.45 (pogovor) razveljavljena |
||
Vrstica 2:
==Avantgarda v umetnosti==
V kulturnem pomenu avantgarda vključuje ljudi ali dela, ki so nova, običajno eksperimentalne narave. Gre za intelektualna stališča in njihovo materialno predstavo v [[likovna umetnost|likovnih umetnostih]] in [[književnost]]i, ki so inovativni glede na tekoči standard. V zgodnjo umetnostno avantgardo, ki se je razvila na prelomu devetnajstega v dvajseto stoletje, prištevamo na primer [[ekspresionizem]], [[futurizem]], [[kubizem]] in [[nadrealizem]], ki so vsi nastali kot raziskovalci novega umetnostnega izražanja in so bili v tem smislu dejanska avantgarda modernih umetnikov. Glavne lastnosti pripadnikov avantgarde so bile pretirana dejavnost, izredno pustolovsko nagnenje, antagonizem, predvsem pa odločen smisel za [[opozicija|opozicijo]] in [[nihilizem|nihilistično]] prepričanje, da je tradicionalna umetnost dobesedno "umrla" in je treba najti nov način izražanja.
Značilno za avantgardiste je združevanje v skupine in klube, kar je v popolnem nasprotju z dotedanjim osebnim pristopom do umetnosti. Te skupine so imele za cilj nasprotovanje in opozicijo klasični kulturi, kar so izvajale bodisi z motečimi protesti na javnih razpravah, bodisi z aristokratskim umikom v zaprte klube in organizacije. Med glavnimi idejami avantgardistov je upor "merkantilni družbi", ki naj bi vrednotila umetnost izključno po principu prodajne možnosti oziroma predvidenega izkupička. V tem smislu se umetnostni pomen avantgarde močno približuje marksističnemu pojmovanju.
Vrstica 10:
V marksistično-političnem pomenu je to tisti del delavskega razreda, ki zaradi najvišje zavesti nastopi in nase sprejme obvezo izgradnje nove, [[socializem|socialistične]] družbe. Avantgarda predpostavlja specifično organizirano zavest o interesu delavskega razreda, brez katere ne bi bilo mogoče v danih zgodovinskih okoliščinah uresničiti ciljev delavskega gibanja.Avantgarda ima v marksistični teoriji pomembno mesto. Manifestacija avantgarde delavskega razreda je njegova [[komunistična partija|partija]]. Delavska avantgarda naj bi bila s svojim delovanjem in stališči osrednji akter v borbi za uresničevanje interesov delavstva. Posledično to pomeni, da sama avantgarda nima in ne sme imeti lastnih interesov. Teoretične predpostavke določajo, da se mora princip dela avantgarde izogibati [[dogma (razločitev)|dogmatizmu]], edini kriterij uspešnosti njenega dela pa je družbena [[praksa]]. Sprememba objektivnih pogojev zahteva spremembo njenih metod dela.
V jugoslovanskem [[samoupravljanje|samoupravnem]] sistemu je bila vloga avantgarde upravljati z državo in gospodarstvom tako, da bi se delavski razred sam konstituiral kot »država«, kot družba neposrednih proizvajalcev. V tem pogledu je bila teoretično idejno-politična »[[delegacija]]« delavskega razreda in ne reprezentacija delavskega ljudstva{{pojasni}}. Topogledno je vseskozi izpostavljena nevarnosti [[birokracija|birokratizacije]]
== Viri ==
| |||