Vrtača: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodana vsebina Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
m vrnitev sprememb uporabnika 188.64.24.157 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika MZaplotnik |
||
Vrstica 1:
{{drugi pomeni}}
[[Slika:Dutovlje Slovenia - sinkhole.JPG|thumb|right|250px|Obdelana vrtača v [[Dutovlje|Dutovljah]]]]
'''Vrtače''' so [[kras|kraške]] [[globel]]i ali kotanje, pri katerih je globina] manjša od [[premer]]a. Velikost je zelo različna: med vrtače prištevamo že prav majhne vdolbine, a poznamo tudi preko sto [[meter|metrov]] široke primere.
Po obliki ločimo [[lijak]]aste, [[skleda]]ste in [[kotel|kotlaste]] vrtače. Za vrtače je značilno zelo rodovitno dno, kjer se je s [[čas]]om nabrala plast [[humus]]a in [[apnenec|apnenčevih]] ostankov. Razen rodovitnega dna nudi vrtača tudi zavetje pred [[burja|burjo]], zato je po navadi skrbno iztrebljena in obdelana. Sicer so za obdelovanje primernejše skledaste oblike, posebno za [[vinograd]]e, a za [[vrt]]ove pridejo v poštev tudi majhne lijakaste vrtače, v katere [[kmet]]je nanosijo dodatnega humusa in [[zemlja|zemlje]]. S tem ne samo povišajo rodovitno plast, ampak jo tudi povečajo v obsegu.
Nekatere kotlasto zaprte vrtače skrivajo v stranskih stenah vhode v [[kraška jama|jame]] in [[udornica|brezna]]. Pri lijastih vrtačah je lahko jama in vhod vanjo natančno na samem dnu, kar pomeni, da je na tem mestu nekdaj prišlo do udora in se sedaj s časom udorina zapira ter ustvarja nov strop spodaj obstoječi jami. Lahko se pa udorina zapira enostavno zato, ker so odkruški popolnoma zapolnili [[votlina|votlino]] in torej jame ni več, čeprav [[voda]] pronica v tla in izginja nekam pod površino.
Kadar je kotanja sestavljena iz več vrtač, ki so se s časom združile, jo imenujemo [[uvala]].
Vsaka vrtača je življenjski prostor] zase. V njej potekajo drobni endemični klimatski procesi, ki pospešujejo svojstven razvoj [[rastlinstvo|rastlinstva]] in [[kmetijstvo|kmetijstva]], kar ima seveda določen vpliv na samo [[človek]]ovo življenje v teh krajih. Značilnost vrtač je [[toplotni obrat]], kar pomeni, da so na dnu hladnejše, zato se da ponekod opaziti, da proti dnu rastejo [[iglavec|iglavci]], medtem ko so na površju zastopani le [[listavec|listavci]]. Na pravem krasu je sicer ta pojav skromnejši zaradi burje, ki hladi površje in ne sega v dno kotanje, a kraški kmetje ga dobro poznajo in izrabljajo. V posebnih razmerah, na primer v globljih in osojnih vrtačah, se ustvarijo ''mrazišča'', ki jim v [[Brkini]]h pravijo ''ledenice''. V teh vrtačah in jamah ostane skozi vse leto plast globokega [[led]]u. Kako globoko zamrznjena je ta voda, nam priča podatek, da so še v prvih desetletjih [[20. stoletje|dvajsetega stoletja]] brkinski kmetje vozili z živalskimi vpregami led v [[Trst]], kjer so ga prodajali gostilnam in premožnejšim prebivalcem.
== Zunanje povezave ==
| |||