Teologija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 1:
[[Slika:Sandro Botticelli 050.jpg|sličica|'''[[Avguštin iz Hipona|Sv. Avguštin iz Hipona]]''' (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo.]]
'''Teologija''' je ''veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega'' <ref>{{Navedi splet|url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=teologija&hs=1|title=Teologija|date=23.11.2017|accessdate=23.11.2017|website=Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika|publisher=Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU|last=|first=}}</ref>''.'' Sopomenka besede je tudi ''bogoslovje.''
Vrstica 19 ⟶ 18:
[[Avguštin iz Hipona]] je definiral latinsko besedo theologia kot "''razlaganje in razpravljanje, ki zadeva Božje''"<ref>{{Navedi knjigo|title=De Civitate Dei VIII.i.|last=Akvinski|first=Tomaž|publisher=De divinitate rationem sive sermonem|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=|opis=}}</ref>. [[:en:Richard_Hooker|Richard Hooker]] je angleško besedo theology definiral kot "znanost o božanskih rečeh"<ref>http://anglicanhistory.org/hooker/3/368-377.pdf</ref>. Termin je seveda lahko uporabljen v različnih kulturnih in religijskih kontekstih prav tako pa tudi tudi deli še naprej po disciplinah svojega študija.<ref>{{Navedi knjigo|title=Historical Theology: An Introduction to the History of Christian Thought|last=McGrath|first=Alister|publisher=Oxford: Blackwell Publishers|year=1998|isbn=|location=|page=1-8|cobiss=}}</ref>
Teologija se začne s predpostavko, da božansko v neki obliki obstaja. Ta oblika je lahko fizična, nadnaravna, umska ali pa zadeva neko družbeno stvarnost. Dokaze za obstoj Boga je mogoče najti na podlagi lastne osebne duhovne izkušnje ali pa na podlagi izkušnjah drugih po svetu ali dokumentiranih zapisih drugih. Študij teh predpostavk ni del cele teologije, s tem se ukvarja [[:en:Philosophy_of_religion|filozofija religije]], čedalje bolj pa tudi [[:en:Psychology_of_religion|psihologija religije]] in [[:en:Neuroscience_of_religion|neuroteologija]]. Teologija na podlagi teh predpostavk s svojim študijem kot znanost cilja na dojemanje strukture Božjega in razumevanje izkušenj in konceptov povezanih z Božanstvom. Tako dojemanje se tudi pogojuje človekov odnos do življenja in njegova moralna dejanja. [[Slika:AlbertusMagnus.jpg|thumb|200px|[[Albert Veliki|'''Sv. Albert Veliki''']] (1206–1280), cerkveni učitelj, zavetnik rimskokatoliških teologov]]
Teologi uporabljajo različne oblike analize in argumentov (izkušenjske, filozofske, etnografske, zgodovinske in druge), da pomagajo razumeti, razložiti, preizkusiti, kritično obravnavati, braniti ali promovirati množico religioznih tem. Podoben primer je tudi v filozofiji etike in kavzalnem pravu. Argumenti pogosto predpostavljajo obstoj prej razčišenih vprašanj. Razvoj znanosti poteka ob delanju analogij med razčiščenimi vprašanji, ki se podobno pojavljajo v novih situacijah.
| |||