|
Potočnica ima lastnost, da ni klateška in da je ne vleče v širni svet tako kot [[šarenka|šarenko]]. Če se le da, je zvesta svojemu prostoru, kar se še zlasti pokaže takrat, ko dalj časa ne dežuje in se rečno dno zlato rjavo obarva. Na stojiščih potočnice te obarvanosti ni, ker jo preprečuje z neprenehnim gibanjem repa. Zato v nizki vodi svetle lise na rjavem produ pomenijo, da se tam nahaja potočnica. Sicer pa življenjski prostor potočnice predstavlja nekaj deset metrov reke ali potoka. Kje se v nekem trenutku nahaja pa je odvisno od tega kaj počne. Načeloma ima raje mirno vodo. Pogosto se zadržuje ob bregu, kjer je voda globlja in mirnejša. Rada kroži v mirnih predelih [[tolmun]]ov, ali pa se pase nad [[tolmun]]om oziroma v njegovem izteku. Pogosto ždi pod koreninami in pod vodnimi pragovi, poleti pa se hladi v senci obrežnega drevja. V curkih rada poišče kadice za večjimi skalami ali pa se stisne v vdolbine rečnega dna. Pogosto jo izsledimo v prehodih med [[alge|algami]] oziroma tam, kjer se končajo in od koder lahko takoj smukne podnje. Zelo rada se tudi skriva pod mostovi. Kjer prostor ponuja več hrane je rib več, vendar je razporeditev hierarhična. Najmočnejša riba zasede najboljši prostor.
Potočna postrv je najštevilnejša in najbolj razširjena avtohtona vrsta postrvi v [[Evropa|Evropi]]. Naseljena je tudi v [[Severna amerikaAmerika|Severni Ameriki]], po drugih deželah severne poloble in v [[afrika|Centralni Afriki]]. Živi v [[reka]]h in [[jezero|jezerih]] do nadmorske višine 2500 m, izjemoma tudi više. Najdemo jo v skoraj vseh slovenskih [[vodotok]]ih, ni pa povsod avtohtona. V slovenskih vodah, ki spadajo pod [[donavsko porečje]], je potočnica avtohtona ribja vrsta. V vode jadranskega porečja pa je bila prinešena v začetku 20. stoletja. Dandanes je v vodah jadranskega porečja bolj kot ne nezaželena, zaradi njenega bližnjega sorodstva in posledično, sposobnosti križanja s slovensko endemno [[Soška postrv|Soško postrvjo]]. [[ribiška družina|Ribiške družine]] v tem porečju zato večinoma vzpodbujajo izlov potočne postrvi in se trudijo vlagati le [[soška postrv|soško postrv]] in [[šarenka|šarenko]]. V nekaterih delih [[Soča|Soče]] in njenih pritokih živi čista populacija [[soška postrv|soške postrvi]].
==Drst, rast in razvoj==
[[Slika:Potočna postrv.JPG|thumb|200px|left|Odrasla potočnica iz Klokota(BIH)]]
,--,-,-,-,nč,lm,,Potočnice se običajno [[drst]]ijo v novembru. Glede na vremenske razmere je [[drst]] lahko precej raztegnjena ali pa traja le kak teden. Zdrstijo se na prvem primernem terenu, in če jim okolica njihovega bivališča ustreza, se zdrstijo kar tam. Velike razdalje do primernih [[drstišče|drstišč]] preplavajo le takrat, kadar so zaradi neprimernih okoliščin k temu prisiljene. Če je dno vode prodnato, lahko vsepovsod vidimo drstne jamice. Taka mesta so običajno hitre plitvine na koncu [[tolmun]]ov, ki so zaradi tokovnih razmer prekrite z drobnim prodom. Samico, ki plava tik nad dnom sredi drstne jamice, obdaja navadno nekaj krepkih samcev. Največji zaseda najboljše mesto. Venomer pazi na samico, hkrati pa tudi na svoje tekmece, proti katerim se od časa do časa zapodi. Na dobrih drstiščih opazimo za velikim samcem vselej še nekaj manjših samcev, ki pa so spet razvrščeni po velikosti. Če se vodilni samec za kakim tekmecem požene bolj vstran, njegovo mesto takoj zasede naslednji tekmec, četudi le za sekundo, in se takoj spet umakne, ko se gospodar položaja vrne. Drstna jamica je pokrita s finim peskom, ki ga samica z repom in ritmičnim plavanjem venomer spira. V samem drstnem aktu samica krčevito iztisne [[ikre]], samec pa jih, tesno stisnjen ob samico, prelije s spermo. Z zamahi repa samica oplojene [[ikre]] prekrije s peskom. Samica izleže približno 2000 iker na kilogram svoje teže. Ikre so velike 4–5 mm.
[[Ikre]] in sperma starih in zelo mladih [[postrvi]] so slabše kakovosti, zato je odstotek uspešne oploditve manjši, [[zarod]] pa slabši in manj odporen. V bogatih kraških vodah Slovenije in drugih rekah predgorja so najboljše ribe za drst velike od 35 do 45 centimetrov, v revnih gorskih vodah pa se lahko uspešno drstijo že bistveno manjše ribe.
|
