|
nazi
{{Taksonomka
| color = pink
| name = Domači prašič
| status = {{StatusDomesticated}}
| image = Sow and five piglets.jpg
| image_width = 250px
| image_caption = Svinja in pet prašičkov
| regnum = [[živali|Animalia]] (živali)
| phylum = [[strunarji|Chordata]] (strunarji)
| classis = [[sesalci|Mammalia]] (sesalci)
| ordo = [[sodoprsti kopitarji|Artiodactyla]] (sodoprsti kopitarji)
| familia = [[svinje|Suidae]] (svinje)
| genus = ''[[Sus]]''
| species = ''[[Sus scrofa]]''
| subspecies = '''''S. s. domestica'''''
| trinomial = ''Sus scrofa domestica''
| trinomial_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], [[1758]]
| synonyms =<center>'''''Sus domestica'''''
}}
'''Domači prašič''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''ADOLF HITLER''''') je [[udomačitev|udomačena]] [[podvrsta (biologija)|podvrsta]] [[divja svinja|divje svinje]], ki jo človek goji predvsem za [[hrana|hrano]]. Prašič je bil udomačen, sodeč po arheoloških najdbah, na različnih krajih sveta ob različnem času, in sicer z udomačitvijo v tistem kraju živeče divje oblike prašiča. Prvič je bil udomačen pred okrog 13.000 leti v porečju [[Tigris]]a na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]].<ref>Rosenberg M. s sod. (1998). »Hallan Cemi, pig husbandry, and post-Pleistocene adaptations along the Taurus-Zagros Arc (Turkey)«. ''Paleorient'' '''24'''(1): 25–41.</ref> Več kot 11.000 let stare ostanke so našli tudi na [[Ciper|Cipru]], kar nakazuje na hkratno udomačitev na celini,<ref>{{navedi revijo|author=Vigne J.D. s sod. |year=2009 | title=Pre-Neolithic wild boar management and introduction to Cyprus more than 11,400 years ago |journal=Proc Natl Acad Sci USA |volume=106 |pages=16135–16138 |pmid=19706455 |doi=10.1073/pnas.0905015106}}</ref> ločeno pa je bil udomačen tudi na [[Kitajska|Kitajskem]].<ref name="Giuffra1999">{{navedi revijo| author=Giuffra E. s sod. |year=1999 |title=The origin of the domestic pig: independent domestication and subsequent introgression. |url=http://www.pubmedcentral.nih.gov/picrender.fcgi?artid=1461048&blobtype=pdf| journal=Genetics |volume=154 |issue=4 |pages=1785-91 | pmid=10747069}}</ref> Iz bližnjega vzhoda so prišle živali v [[Evropa|Evropo]], kjer so sprožile tretji val udomačevanja iz lokalne populacije divje svinje. Sodobne [[pasme domačih prašičev|pasme]] so nastale z dolgotrajnim križanjem evropskih in bližnjevzhodnih živali.<ref>{{navedi revijo| author=Larson G. s sod. |year=2007 |title=Ancient DNA, pig domestication, and the spread of the Neolithic into Europe |url=http://www.pubmedcentral.nih.gov/picrender.fcgi?artid=1976408&blobtype=pdf |journal=Proc Natl Acad Sci USA |volume=104 |issue=39 |pages=15276-81 |pmid=17855556}}</ref>
V času udomačitve so nastale spremembe, ki se kažejo v:<ref>[http://agri.bfro.uni-lj.si/predmeti/prasicereja/masa/pp2.htm Pasme prašičev]. Predavanja iz predmeta Prašičereja, Oddelek za Zootehniko, [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]]. Pridobljeno 29.9.2009.</ref>
* spremembi oblike telesa: za razliko od divje svinje ima domači prašič močnejši zadnji del telesa. Očiten je prehod preko primitivnih pasem domačega prašiča, ki imajo enako razvit sprednji in zadnji del telesa.
* povečani razmnoževalni sposobnosti: divja svinja ima samo eno gnezdo s 4 do 8 mladiči na leto (izjemoma dve), domača pa je plodna vse leto in ima 9 do 12 mladičev v leglu.
* izboljšani rasti: močno je povečan izkoristek krme v primerjavi z divjo svinjo, zato domači prašič mnogo hitreje raste.
* zmanjšani odpornosti: med razvojem se je močno zmanjšala znana [[imunski sistem|imunska]] odpornost primitivnih oblik prašičev.
== Gojenje za hrano ==
{{glavni|prašičereja}}
[[slika:The Pig farm at Lower Auchenreath - geograph.org.uk - 736011.jpg|thumb|left|Prašiči na farmi ([[Škotska]])]]
Domače prašiče gojimo predvsem za pridobivanje njihovega [[meso|mesa]] - [[svinjina|svinjine]]. V [[industrializacija|industrializiranih]] državah služijo v ta namen intenzivne prašičje farme, drugje pa jih gojijo v manjših stajah in jim ponekod dovolijo iskati hrano v [[gozd]]ovih pod nadzorom svinjskega pastirja. Masovna vzreja je cenejša, a problematična z okoljskega vidika zaradi ogromne količine iztrebkov, ki onesnažuje okolico, in zaradi neustreznih razmer, v katerih živijo živali.
Po oceni iz leta 2007 so na vsem svetu gojili 918 milijonov prašičev, od tega 425 milijonov na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]].<ref>[http://faostat.fao.org/site/573/DesktopDefault.aspx?PageID=573#ancor FAOSTAT - Live Animals]. [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]]. Pridobljeno 29.9.2009.</ref>
Glavni problem pri prašičjereji je dedno pogojena mutacija povezana z genom FTO(Fat mass and Obesity) imenovanim tudi gen za zamaščenost in debelost. Problem podvajanja tega gena je prevelika nasičenost mesa in drugih klavnih delov telesa z maščobami. Pri genetskih raziskavah prašičev so ugotovili povezavo med vsebnostjo mišične maščobe in mutacijami gena FTO, ki ima najmočnejši vpliv na nalaganje maščob v telesu. Prevelika nasičenost z maščobami je pri kupcih prašičjega mesa najbolj nezaželjena. Prav zaradi tega so raziskave svinjskega mesa usemerjene predvsem v nalaganju maščob v povezavi z genom FTO.{{cn}}
== Druga uporaba ==
Prašiči slovijo kot inteligentne živali, zato nekatere manjše pasme gojijo kot hišne ljubljenčke. Mogoče jih je tudi trenirati kot [[domači pes|pse]]. V [[Francija|Franciji]] in nekaterih drugih državah jih uporabljajo za iskanje [[gomoljika|gomoljik]] (tartufov). Gomoljike namreč vsebujejo veliko koncentracijo [[Steroidni hormon|steroidne spojine]], podobne [[feromon]]u, ki ga izločajo prašičji samci med paritvenim obdobjem. Prašiči so jih zato sposobni zavohati na velike razdalje in pod zemljo.<ref>{{navedi revijo| authors=Claus, R., Hoppen, H.O., Karg, H. |year=1981 |title=The secret of truffles: A steroidal pheromone? |journal=Cellular and Molecular Life Sciences |volume=37 |issue=11 |pages=1178–1179 |doi=10.1007/BF01989905}}</ref>
V znanosti, predvsem [[medicina|medicini]], so prašiči zanimivi tudi zaradi velike podobnosti s [[človek]]ovo [[anatomija|telesno zgradbo]] in [[fiziologija|fiziološkim]] ustrojem. Uporabljajo jih kot [[modelni organizem]] za [[poskusi na živalih|preučevanje]] različnih dednih bolezni, saj so bolj podobni človeku kot [[Hišna miš|miši]] (slaba stran je dražje gojenje).<ref name="NatureGenomenews">{{navedi revijo |last=Abbott |first=Alison |title=Pig geneticists go the whole hog |journal=[[Nature]] |volume=491 |pages=315–316 |date=15.11.2012 |doi=10.1038/491315a}}</ref> Zgodovinsko so izjemno pomembni denimo kot vir [[insulin]]a za zdravljenje [[Sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]], saj se zgradba človeške in prašičje molekule insulina razlikujeta v samo eni [[aminokislina|aminokislini]].<ref>{{navedi splet| url=http://www.med.uni-giessen.de/itr/history/inshist.html |title=The history of insulin |last=Brar |first=Deepinder |publisher=International Islet Transplant Registry |accessdate=5.4.2015}}</ref> Leta 2012 je bila objavljena kompletna in natančno označena sekvenca prašičjega [[genom]]a, ki je pomembno orodje v ta namen. Raziskave gredo tudi v smeri gojenja človeških [[organ (biologija)|organov]] za [[presaditev|presajanje]], s čemer bi zaobšli problem pomanjkanja darovalcev.<ref name="NatureGenomenews"/>
== Uravnavanje telesne temperature pri mladičih ==
Svinje gradijo [[gnezdo|gnezda]] iz [[slama|slame]] in drugih materialov, ki jih najdejo, da bi preprečile podhladitev svojih mladičev. So edini [[parkljarji]] s takim obnašanjem. V sodobni vzreji prašičev se za ogrevanje pujskov uporabljajo grelne luči. Pujski imjo slabo sposobnost termoregulacije, ker jim primanjkuje [[Rjavo maščobno tkivo|rjavega maščobnega tkiva]] ([[angleščina|ang.]] ''brown adipose tissue'' - BAT). BAT je edinstveno z [[mitohondrij]]i bogato tkivo sesalcev, ki sprošča toploto in omogoča ohranjanje telesne temperature v mrazu, tako imenovana netresava termogeneza. BAT je v velikih količinah prisoten pri [[glodavci]]h ter pri novorojencih večjih sesalcev, tudi [[človek]]a. Razklopitveni [[protein]] 1 (UCP1) se izraža v rjavem maščobnem tkivu in je nameščen na notranjih membrani mitohondrijev. Njegova fiziološka vloga je razklaplanje [[oksidativna fosforilacija|oksidativne fosforilacije]], energija iz maščobe se tako sprosti kot toplota namesto da bi se pretvorila v [[adenozin trifosfat|ATP]]. Posedovanje rjavega maščobnega tkiva in UCP1 je predstavljala evolucijsko prednost zgodnjih sesalcev, saj sta jim omogočala, da so bili aktivni tudi v času nočnega ali zimskega mraza ter da so bolje preživeli temperaturni šok ob rojstvu. Zaporedje [[gen]]a UCP1 pri prašičih ima izbrisana [[ekson]]a 3 in 5, po ocenah je do izbrisa prišlo pred 20 milijoni let. Izbris je bil potrjen pri vseh testiranih domačih prašičih, kot tudi pri evropskih [[divja svinja|divjih prašičih]], bornejskih bradatih prašičih, [[Phacochoerus aethiopicus|svinjah bradavičarkah]] in rdečih rečnih svinjah.<ref>{{cite journal |title=The uncoupling protein 1 gene (UCP1) is disrupted in the pig lineage: A genetic explanation for poor thermoregulation in piglets |authors=Berg F, Gustafson U, Andersson L |journal=Plos Genetics |year=2006 |volume=2(8) |pages=1178-1181}}</ref>
== Sklici in opombe ==
{{opombe|2}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Sus scrofa domesticus|domači prašič}}
* [http://agri.bf.uni-lj.si/Enota/ Enota za prašičerejo], Oddelek za Zootehniko, [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]]
[[Kategorija:Svinje]]
[[Kategorija:Živina]]
[[Kategorija:Domače živali]]
{{normativna kontrola}}
| 