|
== Življenje in delo ==
Barnard je izhajal iz zelo revne [[družina|družine]] in se je le malo šolal. Postal je najboljši opazovalec svojega časa, čeprav je bil brez formalne [[astronomija|astronomske]] izobrazbe. Z devetimi leti je začel delati kot pomočnik pri [[fotograf]]u. Astronomija ga je vedno zelo zanimala in kot najstniku se mu je posrečilo, da se je zaposlil na nekem [[observatorij]]u.
Poročil se je in živel v veliki [[denar]]nidenarni stiski. Problem je rešil zelo prefinjeno. Bogat ameriški [[podjetnik]] H. H. Warner iz [[Rochester|Rochestra]] je ponudil denarno [[nagrada|nagrado]] 200 [[ameriški dolar|dolarjev]] (to je bila okoli leta 1880 čedna vsota) vsakemu Američanu, ki bo odkril nov [[komet]]. Oborožen z majhnim [[daljnogled]]om je Barnard začel z iskanjem. Odkril je komet, za katerega je dobil nagrado in potem še enega in še enega ... Kadarkoli je bil v denarni stiski, ga je rešil nov komet. Nekoč je izjavil, da je z denarjem od novoodkritih kometov odplačal [[hipoteka|hipoteko]] na [[hiša|hišo]], ki si jo je zgradil v Nashvillu, hišo, ki je dobila ime Hiša kometov. Skupno jih je odkril 16.
Diplomiral je leta 1887 na [[Univerza Vanderbilt|Univerzi Vanderbilt]] v Nashvillu. Tega leta je odšel na [[Observatorij Lick]], kjer je ostal do leta 1895. Leta 1890 je pri iskanju kanalov na [[Mars (planet)|Marsu]]u z 910 [[milimeter|mm]] [[refraktor]]jem odkril temne okrogle lise na [[planet]]ovem površju, ki jih je kasneje leta 1915 njegov prijatelj J.[[John Edward Mellish|Mellish]] opisal kot [[krater]]je. Nobeden od njiju pa si tega ni upal objaviti. Šele pol [[stoletje|stoletja]] kasneje leta 1965 je kraterje na Marsu odkrila ameriška medplanetarna [[vesoljska sonda]] [[Mariner 4]].
Leta 1892 je z istim daljnogledom odkril mali, [[Jupiter|Jupitrov]] 5. satelit [[Amalteja (luna)|Amaltejo]]. Bil je znan po izredno ostrem vidu in leta 1895 se je pridružil astronomom na [[Observatorij Yerkes|Observatoriju Yerkes]] v Williams Bayu v Wisconsinu, kjer je ostal vse do svoje smrti. Tu je lahko za svoja opazovanja uporabljal takrat največji daljnogled na svetu 1020 mm refraktor. Poleg opazovanja planetov je posvečal pozornost krajevni [[našaRimska Galaksija|Rimskicesta cesti(galaksija)|Galaksiji]] in temnim [[temna meglica|temnim meglicam]]m v njej. Ta temna področja imajo isto sestavo kot svetle [[meglica|meglice]], npr. [[Orionova meglica]], le da jih ne osvetljujejo bližnje vroče [[zvezda|zvezde]]. OpazimoOpazi se jih le, kadar zakrivajo [[svetloba|svetlobo]] zvezd, ki ležijo za njimi. Najbolj znana temna meglica je [[Vreča premogaoglja]] v [[Južni križ (ozvezdje)|Južnem križu]]. Barnard je pravilno pojasnil njihovo naravo.
Leta 1916 je [[meritev|izmeril]] [[lastno gibanje]] šibke rdeče zvezdice svetle le 10,3<sup>m</sup> v [[Kačenosec (ozvezdje)|Kačenoscu]] in odkril, da potrebuje 180 let, da se na nebu premakne za [[razdalja|razdaljo]], enako [[Luna|Luninemu]] premeru ali z največjim znanim lastnim gibanjem 10[[ločna minuta|"]]/[[leto]]. [[Barnardova zvezda]], ki se danes imenuje po njem, je ena nam najbližjih zvezd, takoj za trojico [[Alfa Kentavra|α]] [[Kentaver (ozvezdhe)|Kentavra]]. Od nasSonca je oddaljena le slabih 6 [[svetlobno leto|svetlobnih let]]. Astronomi so v njenem gibanju odkrili nepravilnosti, zato predvidevajo, da ima vsaj dva [[zunajosončni planet|planeta]] približno take velikosti, kot je Jupiter.
Barnard je razvil astronomsko fotografijo. Delal je vse do svoje smrti. Bil je očarljiv človek, zelo skromen in z odličnim smislom za humor. Nek ameriški časopis je objavil zgodbo, da je Barnard izumil poseben daljnogled, ki sam odkriva komete in z zvonjenjem zvončka opozori Barnarda, ko ujame kakšnega v zorno polje. Še leta po tem so ga ljudje spraševali o tem neverjetnem inštrumentu. Nikoli ni mogel odkriti, kdo je bil šaljivec, ki je napisal zgodbo, a je močno sumil tedanjega predstojnika Observatorija Yerkes [[James Edward Keeler|Keelerja]].
|
