Temna meglica: Razlika med redakcijama

odstranjenih 28 zlogov ,  pred 2 letoma
m
m/dp/pnp
m (m+/dp/+predloga)
m (m/dp/pnp)
Temni oblaki nastanejo, ker podmikrometerski delci prahu, pokriti z zmrznjenim [[ogljikov monoksid|ogljikovim monoksidom]] in [[dušik]]om blokirajo [[vidna svetloba|vidno svetlobo]]. Zastopani so tudi molekularni [[vodik]], [[helij]], CS, [[amonijak]] (NH<sub>3</sub>), [[formaldehid]] (H<sub>2</sub>CO), [[ciklopropenidilen]] (c-C<sub>3</sub>H<sub>2</sub>) in [[diazonij]]evi ioni (N<sub>2</sub>H<sup>+</sup>). V teh oblakih nastajajo zvezde in [[zunajosončni planet|planeti]], zato je njihovo razumevanje ključno za razumevanje nastajanja zvezd.<ref>[http://iopscience.iop.org/1538-3881/124/5/2749 James Di Francesco ''et al.'', 2002, "Abundances of Molecular Species in Barnard 68", ''The Astronomical Journal'', 124, 2749]</ref><ref>[http://www.eso.org/public/outreach/press-rel/pr-1999/phot-29-99.html ESO - eso9934 - Secrets of a Dark Cloud]</ref>
 
Nimajo kakšne posebno določene oblike. Največje ([[Velika zajeda (astronomija)|Velika zajeda]]) in najtemnejše ([[Vreča oglja]]) temne meglice na ozadju [[Rimska cesta (galaksija)|Rimske ceste]] so vidne s prostim očesom.
 
== Sklici ==