Manama: Razlika med redakcijama

Najzgodnejši dokazi o človeški prisotnosti na severnem delu otoka, kjer je nekoliko blažje podnebje, segajo v [[bronasta doba|bronasto dobo]], vendar je bila poselitev večji del zgodovine razpršena po manjših [[vas]]eh. Proti koncu 18. stoletja se je pričela na tem delu poselitev koncentrirati zaradi dostopnosti pitne vode. Okrog izvirov je nastalo staro mestno jedro. Hkrati je bilo ustanovljeno sestrsko mesto [[Muharak]] v bližini, ki je prevzelo vodilno vlogo zaradi boljšega obrambnega položaja, Manama pa je služila kot dostopna točka in glavno pristanišče. Za razliko od starih muslimanskih mest drugod po regiji ni imela [[obzidje|obzidja]], edina fortifikacija zunaj starega mestnega jedra je bila trdnjava Kalat al-Bahrajn iz časa portugalske vladavine v 16. stoletju. Prebivalci so se pretežno ukvarjali s [[kmetijstvo]]m, [[namakanje|namakalni]] kanali, ki so jih izkopali takrat, pa tvorijo osnovo sedanjega cestnega omrežja. Kmalu se je razvilo tudi [[ribištvo]] in nabiranje [[biser]]ov, mestno pristanišče je imelo širši regionalen pomen. Do leta 1905 je kljub občasnim epidemijam [[kolera|kolere]] in [[malarija|malarije]] Manama štela že 25.000 prebivalcev.<ref name="Hamouche2008">{{navedi knjigo |last=Ben Hamouche |first=Mustapha |year=2008 |chapter=Manama: The Metamorphosis of an Arab Gulf City |editor-last=Elsheshtawy |first=Yasser |title=The Evolving Arab City: Tradition, Modernity & Urban Development |publisher=Routledge |isbn=9781134128211 |url=https://books.google.com/books?id=O8Zz-2AtuIwC&|ref=harv |pages=184–217}}</ref>

Do začetka [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je ozemlje postopoma prešlo pod nadzor [[Britanski imperij|Britanskega imperija]].<ref name="Cybriwsky2013"/> Kolonialni upravitelji, ki so izbrali Manamo za svoje regionalno središče, so uvedli strožji nadzor nad urbanističnim razvojem, kar se odraža v geometričnem vzorcu novih sosesk. Njihovo oblast je še utrdilo odkritje zalog nafte v 1930. letih, kar je radikalno spremenilo tradicionalne družbene odnose v mestu. V tem obdobju je zaradi vzpona mednarodne trgovine propadlo trgovanje z [[pravi datljevec|datlji]] in biseri. Opuščanje pridelave datljev je omogočilo novemu razredu premožnih trgovcev poceni priti do zemljišč. Ker je bilo mnogo zemlje na puščavskem robu mesta zdaj v zasebni lasti, se je občinska oblast lotila pridobivanja zemljišč za širitev infrastrukture z izsuševanjem vlažnih obalnih predelov (dodaten motiv je bila zajezitev širjenja nalezljivih bolezni). Na nekaterih delih so obalno črto z nasuvanjem komunalnih odpadkov premaknili za 200 m. Nov prostor so pretežno uporabili za izgradnjo javnih zgradb, pa tudi nekaj predmestnih naselij. Vzporedno je že od prihoda prvega [[avtomobil]]a v mesto (1914) potekalo prestrukturiranje Maname z izgradnjo omrežja širokih avenij, ta vzorec so kmalu prevzela tudi druge arabske metropole, kot so [[Riad]], [[Džeda]], [[Kuvajt (mesto)|Kuvajt]] in [[Dubaj]]. Staro mestno jedro je medtem pričelo propadati.<ref name="Hamouche2008"/>