Meander: Razlika med redakcijama

Sekundarni tok: med tlačnimi silami obstaja sila ravnovesja, ki kaže na notranjo krivino reke in centrifugalne sile, ki kažejo na zunanji ovinek reke. V kontekstu prevladujočih rek obstaja [[mejna plast]] znotraj tanke plasti tekočine, ki je v stiku sz rečnim dnom. Znotraj te plasti in po standardni teoriji mejnih plasti je hitrost tekočine dejansko nič. Zato je tudi centrifugalna sila, ki je odvisna od hitrosti, dejansko nič. Tlačna sila pa ostane nespremenjena z mejno plastjo. Zato v mejni plasti prevladuje tlačna sila in tekočina se premika vzdolž dna reke od zunanjih do notranje krivine. S tem se sproži helikoidni tok: vzdolž rečnega dna tekočina približno sledi krivulji kanala, vendar je prisiljena tudi proti notranjemu upogibu; dlje od rečnega dna tekočina prav tako v grobem sledi krivulji kanala, vendar je do neke mere prisiljena od znotraj navzven. Nenazadnje je hitrost navzdolnje tekočine [[Konvekcija|konvektivno]] prenešena na zunanjo krivino, kar ima za posledico večje hitrosti pri zunanji krivini. Ta učinek sekundarnega pretoka prevladuje nad vplivom rotacijskega toka: v resničnih vijugastih rekah opazujemo višje hitrosti tekočine na zunanjih ovinkih.