Jean Calvin: Razlika med redakcijama

'''Jean Calvin''', [[Francozi|francoski]] [[reformacija|verski reformator]], [[teolog]], utemeljitelj [[kalvinizem|kalvinistične]] protestantske cerkve, * [[10. julij]] [[1509]], [[Noyon]], [[Pikardija]], [[Kraljevina Francija|Kraljevina Francija]], † [[27. maj]] [[1564]], [[Ženeva]], [[Švica|Švicarska konfederacija]]. Slovel je kot eden najpomembnejših [[reformacija|reformatorjev]]. Nazadnje se je naselil v Ženevi in od leta 1541 je bilo to švicarsko mesto središče njegovih [[teokracije|teokratskih]] reform.

 

Jean Calvin je bil vodilna oseba pri oblikovanju sistema krščanske teologije, ki je bila pozneje poimenovan po njem, '''kalvinizem'''. Prvotno je bil izučen kot odvetnik za [[civilno pravo|civilno]] in [[kanonsko pravo]]. Okoli leta 1530 se je pod vplivom širših reformacijskih gibanj odrekel [[RKC|katoliški]] veroizpovedi. Zaradi nasilnih vstaj proti protestantom v Franciji je pobegnil v [[Basel]], Švico, kjer je leta 1536 izdal delo '''''Ustanova krščanske vere''''' (L'Institition de la religion chrétienne). Isto leto ga je najel švicarski reformator [[Guillaume Farel]], da reformira cerkev v Ženevi. Ženevčani so pred tem izgnali iz mesta vse ne-protestante. Njunim teokratskim reformam in moralnemu rigorizmu se je uprl mestni svet, zaradi česar sta bila oba leta 1538 izgnana iz mesta. Na povabilo [[Martin Bucer|Martina Bucerja]], se je odpravil v [[Strasbourg]]<ref>Strasbourg takrat ni bil del Francije in je imel staus [[vobodno cesarsko mesto|svobodnega mesta]] v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]].</ref>, kjer je postal duhovnik v cerkvi francoskih beguncev in se leta 1540 tudi oženil. Nadaljeval je s prizadevanji za versko reformo v Ženevi, kar mu je na koncu uspelo, zato so ga povabili, da vodi cerkveno skupnost.

 

Umrl je leta 1564 v Ženevi. Na koncu svojega življenja naj bi zahvalil duhovnikom, ker so »izkazali toliko časti človeku, ki si tega sploh ni zaslužil«, in jih prosil, naj mu odpustijo nepotrpežljivost in jezo, slabosti, ki sta ga ves čas spremljali. Njegovi najožji somišljeniki so se bali, da bi njegov grob postal romarski kraj, zato so ga pokopali v neoznačenem grobu.

 

Reformacija je povzročila, da so posamezna mesta ali dežele razglasile svojo pripadnost bodisi katolicizmu, luteranstvu ali pa kalvinizmu, zaradi česar je Evropa postala žarišče verske neenotnosti. Reformatorji so si bili enotni, ko je šlo za kritiziranje Katoliške cerkve, drugače pa so bili med seboj v sporu. Čeprav so vsi soglašali s tem, da bi [[Sveto pismo]] moralo biti temelj krščanske vere, so bile med njihovimi nauki precejšnje razlike. Na samem začetku so se razhajali glede pomena Kristusove navzočnosti v [[Sveta evharistija|evharistiji]] in Zadnje večerje, razlike med reformatorji pa so se z vključevanjem protipapeških teologij in ostankov verskih tokov preteklih krivoverstev postajale vedno bolj opazne. Sčasoma je kalvinizem razvil enega najspornejših naukov: predestinacijo.

 

Calvin je leta 1536 izdal knjigo ''Institutio Christianae Religionis'' (Ustanova krščanske vere), učbenik, ki je razlagal protestantsko vero. Naslovil jo je na francoskega kralja [[Franc I. Francoski|Franca I.]] v bran francoskih protestantov, kasneje znanih po imenu [[hugenoti]]. V njej je oporekal katoliškim naukom in zagovarjal Božjo vrhovnost, ki je bila samo bistvo tega, kar je verjel. V tem delu je s pomočjo petih točk postavil kalvinizem in opisal predestinacjo. Njegova knjiga pa ni posegla le v verske zadeve, ampak je vplivala tudi na razvoj francoskega jezika in literarnega sloga.

 

{{sklici}}

 

*Solomon, R. & Higgins, K. 1998. Kratka zgodovina filozofije. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče