Wikipedija

Šrilanka: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
57.087 urejanj
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
57.087 urejanj
dodano
Vrstica 214:
 
Med 68. nacionalnim dnem praznovanja neodvisnosti Šrilanke 4. februarja 2016, je bila prvič od leta 1949 zapeta tamilska verzija himne ''Šrilanka Matha''. Odpravo prepovedi tamilske različice je odobril predsednik Maithripala Sirisena (ki je dejal, da bi združil narod po skoraj 26-letni državljanski vojni) in drugi v vladi. Ta korak je bil obravnavan kot del načrta za spravo. Sprejeti so bili tudi drugi ukrepi poprave etnične delitve med sinhalsko večino in tamilsko manjšino.
 
== Geografija ==
[[File:Topography Sri Lanka.jpg|thumb|upright|alt=A roughly oval island with a mountainous center|Topographic map of Sri Lanka]]
Šrilanka leži na indijski [[tektonska plošča|tektonski plošči]], plošči, ki je bila prej del Indo-avstralske plošče<ref>http://www.earth.northwestern.edu/public/emile/PDF/EAO147.pdf</ref>. Je v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] jugozahodno od Bengalskega zaliva, med zemljepisno širino 5 ° in 10 ° južno ter dolżino 79 ° in 82 ° vzhodno. Šrilanka je ločena od celinskega dela indijske podceline z [[Zaliv Mannar|zalivom Mannar]] in [[Morski preliv|prelivom]] [[Preliv Palk|Palk]]. Po hindujski mitologiji je med [[Indijska podcelina|indijsko podcelino]] in Šrilanko obstajal kopenski most. Zdaj je to samo še veriga čeri iz [[apnenec|apnenca]] nad morsko gladino. Legende trdijo, da je bil prehoden peš do leta 1480, dokler [[ciklon]]i niso poglobili kanala<ref name="Garg1992">{{cite book | author = Garg, Ganga Ram | title = Encyclopaedia of the Hindu World | volume = A-Aj | year = 1992 | publisher = South Asia Books | place = New Delhi| isbn = 978-81-261-3489-2 | page = 142 | chapter = Adam's Bridge}}</ref>. Nekateri deli so še vedno globoki samo do 1 m, kar ovira plovbo. Otok je večinoma ravninski, z gričevnato obalno ravnico, gore pa se dvigajo le v južno-osrednjem delu. Najvišja točka je Pidurutalagala, ki doseže 2.524 m nadmorske višine
[[File:Sri Paada1.JPG|thumb|right|A view of [[Adam's Peak|Sripada]] from [[Maskeliya]]]]
 
Šrilanka ima 103 reke. Najdaljša od teh je reka Mahaweli, ki je dolga 335 km. Na rekah je 51 naravnih slapov visokih 10 metrov ali več. Najvišji so slapovi Bambarakanda, z višino 263 metrov. Obala Šrilanke je dolga 1.585 km. Država je razglasila izključno ekonomsko cono razširjeno na 200 navtičnih milj, kar je približno 6,7-krat več od površine Šrilanke. Obalne in sosednje vode vsebujejo visoko produktivne morske [[ekosistem]]e, kot so obalni [[koralni greben]]i in plitvo dno morske obale ter obalni [[estuarij]]i. <ref name="faosl">{{cite web | url = http://www.fao.org/docrep/X5627E/x5627e09.htm | title = 5 Coral Reefs of Sri Lanka: Current Status And Resource Management | publisher = Food and Agriculture Organization | accessdate = 15 July 2014}}</ref>
 
Ob obali je 45 rečnih ustij in 40 lagun. Šrilanški [[mangrove|mangrovski]] ekosistem obsega več kot 7.000 hektarjev in je imel ključno vlogo pri zadrževanju sile valov v [[cunami]]ju v Indijskem oceanu leta 2004. Otok je bogat z minerali, kot so [[ilmenit]], [[glinenec]], [[grafit]], [[silicij]], [[kaolin]], [[sljuda]] in [[torij]]. Bil je potrjen obstoj [[nafta|nafte]] in [[Zemeljski plin|plina]] v Manarskem zalivu, v teku je ekstrakcija obnovljivih količin. <ref name="prdssl">{{cite web | url = http://www.prds-srilanka.com/pdfs/Sri_Lanka_Seismic_EIA_Final_Report.pdf| pages = iv–vii | title = Three Dimensional Seismic Survey for Oil Exploration in Block SL-2007-01-001 in Gulf of Mannar-Sri Lanka | publisher = Cairn Lanka | year = 2009 | accessdate = 15 July 2014}}</ref>
 
=== Podnebje ===
[[File:Sri Lanka map of Köppen climate classification.svg|thumb|left|Prikaz con po Köppnovi klimatski klasifikaciji.]]
Podnebje je tropsko in toplo zaradi zmernih vplivov oceanskih vetrov. Od 17° C na osrednjem visokogorju, kjer pozimi lahko zmrzuje, do največ 33 ° C na drugih nizkih nadmorskih višinah. Povprečni temperaturni razpon je od 28 ° C do skoraj 31 ° C. Dnevne in nočne temperature so med 14 ° C do 18 ° C.
 
Na vzorec padavin vplivajo monsunski vetrovi iz Indijskega oceana in Bengalskega zaliva. "Mokra cona" in nekaj v smeri proti vetru obrnjenih pobočjih osrednjega višava prejmejo do 2.500 milimetrov dežja vsako leto, vendar zavetrna pobočja na vzhodu in severovzhodu pa le malo. Večino vzhoda, jugovzhoda in severa Šrilanke sestavlja "suha cona«, ki leži med 1.200 in 1.900 mm dežja letno.
 
Sušne severozahodne in jugovzhodne obale prejmejo najmanjšo količino dežja od 800 do 1.200 mm letno. Pojavljajo se občasne nevihte, včasih pa tropske ciklone zanese na jugozahod, severovzhod in vzhodni del otoka. Vlažnost je običajno višja na jugozahodnem in gorskem območju in je odvisna od sezonskega vzorcev padavin.<ref>{{cite web|url=http://www.climatetemp.info/sri-lanka/ |title=Sri Lanka Climate Guide |publisher=climatetemp.info |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120625222627/http://www.climatetemp.info/sri-lanka/ |archivedate=25 June 2012 }}</ref>
 
Povečanje povprečnih padavin skupaj z močnimi nalivi povzroča ponavljajoče se poplave in s tem povezano škodo na infrastrukturi, oskrbi z energijo in mestnemu gospodarstvu.
 
=== Rastlinstvo in živalstvo ===
{{glavni|Živalstvo in rastlinstvo Šrilanke}}
[[File:Sri Lanka Elephants.JPG|thumb|Šrilanški slon je eden od treh priznanih podvrst azijskega slona. Popis slonov 2011 je ocenil populacijo 5879 osebkov.<ref>{{cite web | url = http://www.voanews.com/english/news/asia/Sri-Lanka-Survey-Finds-More-Elephants-Than-Expected-129086673.html | title = Sri Lanka Survey Finds More Elephants Than Expected | date = 2 September 2011 | work = [[Voice of America]]}}</ref>]]
Leži v indo-malajski ekoconi, Šrilanka je med 25 vročimi območji [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] na svetu. <ref>{{Cite book | author = Russell Mittermeier, Norman Myers and Cristina Mittermeier | year = 2000 | title = Hotspots: Earth's Biologically Richest and Most Endangered Terrestrial Ecoregions | publisher = Conservation International | place = Arlington, Virginia | isbn = 978-968-6397-58-1}}</ref> Čeprav je država sorazmerno majhna, ima v Aziji največjo gostoto biotske raznovrstnosti. Izredno velik delež vrst med njenimi rastlinskimi in živalskimi vrstami predstavlja endemičnih 27% od 3.210 cvetnic in 22% sesalcev. V državi je 24 rezervatov za prosto živeče živali, ki so dom številnih avtohtonih vrst, kot je [[azijski slon]] (''Elephas maximus''), [[leopard]] (''Panthera pardus''), termitski medved (''Melursus ursinus''), edinstveno majhno polopica, različni jeleni, škrlatno sivi langur (''Trachypithecus vetulus''), ogrožena [[divja svinja]], ježevec (''Hystrix indica'') in indijski luskavi mravljinčar (''Manis crassicaudata''). <ref>{{cite web | url = http://www.environmentlanka.com/ | title = Environment Sri Lanka | work = www.environmentlanka.com | accessdate = 15 July 2014 }}</ref>
 
Cvetoče akacije uspevajo na sušnem polotoku Jaffna. Med drevesi sušnih gozdov rastejo dragocene vrste kot je: cejlonski saten (''Chloroxylon swietenia''), ebenovina, šrilanški železovec (''Mesua ferrea''), [[mahagonij]] in [[tikovec]] (''Tectona grandis''). V mokri coni je tropski zimzeleni gozd z visokimi drevesi, širokim listjem in gosto podrastjo ovijalk in vzpenjalk. Subtropski zimzeleni gozdovi spominjajo na tiste v zmernih podnebjih in uspevajo na večjih višinah. <ref>{{cite web|url=http://earthtrends.wri.org/pdf_library/country_profiles/for_cou_144.PDF |title=Forests, Grasslands, and Drylands-- Sri Lanka |page=4 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071027053304/http://earthtrends.wri.org/pdf_library/country_profiles/for_cou_144.pdf |archivedate=27 October 2007 }}</ref>
[[File:Rainbirder - Leopard (1).jpg|thumb|left|Šrilanški leopard (''Panthera pardus kotiya'') je ogrožena podvrsta leoparda.]]
 
[[Narodni park Yala]] na jugovzhodu ščiti črede slonov, jelenov in pavov. Narodni park Wilpattu na severozahodu, največji park, ohranja habitate številnih vodnih ptic, kot so štorklje, pelikani, ibis in žličarka. Otok ima štiri [[Program Človek in biosfera |biosferne rezervate]]: Bundala, gozdni rezervat Hurulu, Kanneliya-Dediyagala-Nakiyadeniya in Sinharaja. <ref name="unesco biosphere reserves">{{cite web | url = http://www.unesco.org/mabdb/br/brdir/directory/contact.asp?code=SRL | title = Sri Lanka | date = 1 September 2006 | publisher = UNESCO }}</ref> Od teh gozdnih rezervatov v Sinharaji živi 26 endemičnih ptic in 20 vrst deževnega gozda, vključno z izjemno rdečeobrazno malkoho-kukavico (''Phaenicophaeus pyrrhocephalus''), zeleno kljuna kukavica (''Centropus chlororhynchos'') in šrilanška modra sraka (''Urocissa ornata'').
[[File:Rhododendron arboreum zeylanicum flower.jpg|right|thumb|’’Maha rath mala'' (''Rhododendron arboreum ssp. zeylanicum'') je redka podvrsta drevesa ''Rhododendron arboreum'', ki raste na osrednjem gorskem območju]].]]
 
Neizkoriščen genski potencial rastlinstva Sinharaja je ogromen. Od 211 lesnih dreves in lian v rezervatu je 139 (66%) endemičnih. Celotna gostota vegetacije, vključno z drevesi, grmičevjem, zelišči in sadikami, je bila ocenjena na 240.000 posameznikov na hektar. Narodni park Minneriya meji na zbiralnik Minneriya, ki je pomemben vir vode za številne slone (''Elephus maximus''), ki naseljujejo okoliške gozdove. Poimenovan "Srečanje", to je shod slonov, je mogoče videti ob zbiralniku v pozni sušni sezoni (od avgusta do oktobra). V parku je tudi vrsta mikro-habitatov, ki vključujejo klasično suho cono tropskega monsunskega zimzelenega gozda, debele velikanske bambuse, gričevnate pašnike (''patanas'') in travišča (''talawas''). <ref name="Minneriya">{{cite web | url = http://trabanatours.com/locations/minneriya/ | title = Minneriya National Park | publisher = www.trabanatours.com | accessdate = 15 July 2014 }}</ref>
 
Šrilanka je dom več kot 250 vrst ptic, ki tukaj gnezdijo. Med Mahaveli programom sedemdesetih in osemdesetih let 20. stoletja je na severu Šrilanke vlada zagotovila štiri površine zemljišč v skupni višini 1.900 km2 za narodne parke. Gozdni pokrov, ki je leta 1920 znašal približno 49%, se je do leta 2009 zmanjšal na približno 24%. <ref name="coverf">{{cite web | url = http://www.srilankanwaterfalls.net/about/forests.htm | archive-url = https://web.archive.org/web/20090411022428/http://www.srilankanwaterfalls.net/about/forests.htm | dead-url = yes | archive-date = 11 April 2009 | title = Forests of Sri Lanka | publisher = srilankanwaterfalls.net | df = dmy-all }}</ref>
 
=== Administrativne enote ===
Za upravne namene je Šrilanka razdeljena na devet pokrajin in petindvajset okrožij.
 
Pokrajine obstajajo že od 19. stoletja, vendar pa niso imele pravnega statusa do leta 1987. Vsak pokrajinski svet je avtonomni organ, ki ni podrejen nobenemu ministrstvu. Toda oblast nad zemljo in policijo praviloma nimajo pokrajinski sveti. Med letoma 1989 in 2006, sta se severna in vzhodna pokrajina začasno združili. Pred letom 1987 so vse upravne naloge za pokrajine opravljale okrožne javne uprave, ki so bile vzpostavljene že v kolonialnem obdobju. Sedaj vsako pokrajino vodi neposredno izvoljen pokrajinski svet:
{| class="toc" border="0" style="width:50%; font-size:90%"
|-
! colspan="8" style="background:#629BAB; color:white; font-weight:bold" | Administrativne enote Šrilanke
|- style="text-align:center; font-weight:bold;"
! style="background:lavender; width:10%" | Pokrajina
! style="background:lavender; width:10%" | glavno mesto
! style="background:lavender; width:10%" | površina (km<sup>2</sup>)
! style="background:lavender; width:10%" | št. prebivalcev
|-
| Osrednja
| [[Kandi]]
| style="text-align:right;"| 5.674
| style="text-align:right;"| <center>2.556.774</center>
|-
| style="background:#f0f0f0" | Zahodna
| style="background:#f0f0f0" | Trincomalee
| style="background:#f0f0f0; text-align:right" | 9.996
| style="background:#f0f0f0; text-align:right" |<center>1.547.377</center>
|-
| Severna osrednja
| [[Anuradhapura]]
| style="text-align:right;"| 10.714
| style="text-align:right;"| <center>1.259.421</center>
|-
| style="background:#f0f0f0" | Severna
| style="background:#f0f0f0" | Jaffna
| style="background:#f0f0f0; text-align:right" | 8.884
| style="background:#f0f0f0; text-align:right" | <center>1.060.023</center>
|-
| Severozahodna
| Kurunegala
| style="text-align:right;"| 7.812
| style="text-align:right;"|<center>2.372.185</center>
|-
| style="background:#f0f0f0" | Sabaragamuwa
| style="background:#f0f0f0" | Ratnapura
| style="background:#f0f0f0; text-align:right" | 4.902
| style="background:#f0f0f0; text-align:right" | <center>1.919.478</center>
|-
| Južna
| [[Galle]]
| style="text-align:right;"| 5.559
| style="text-align:right;"|<center>2.465.626</center>
|-
| style="background:#f0f0f0" | Uva
| style="background:#f0f0f0" | Badulla
| style="background:#f0f0f0; text-align:right" | 8.488
| style="background:#f0f0f0; text-align:right" | <center>1.259.419</center>
|-
| Zahodna
| [[Kolombo]]
| style="text-align:right;"| 3.709
| style="text-align:right;"| <center>5.837.294</center>
|}
 
=== Urbani centri ===
{| class="navbox" width="97%"
!colspan="12" style="padding:0.3em 0; line-height:1.2em; <!--(for sake of wrapped line plus footnote ref)--> font-size:120%;"| Največja mesta na Šrilanki<br/>{{nobold|<small>(2012 Oddelek za popis in statistiko)<ref>{{cite web|title=Population of Municipal Councils and Urban Councils by sex Census 2012|url=http://www.statistics.gov.lk/Abstract2016/CHAP2/2.4.pdf|website=statistics.gov.lk|publisher=Department of Census and Statistics|accessdate=6 July 2017|format=PDF|date=2012}}</ref></small>}}
|-
! rowspan=11 | {{navbar|List of Sri Lankan cities by population|plain=1}}
<br>
[[Image:Colombo City, Sri Lanka.jpg|border|135px|Kolombo]]<br>
[[Kolombo]]<br>
[[File:Sri Lanka - 029 - Kandy Temple of the Tooth.jpg|border|135px|Kandi]]<br>
[[Kandi]]
! Rang !! Ime !! pokrajina !! št. preb. !! Rang !! Ime !! pokrajina !! št. preb. !! rowspan=11 | {{navbar|List of Sri Lankan cities by population|plain=1}}
<br>
[[File:Galle Fort.JPG|border|135px|Galle]]<br>
[[Galle]]<br>
[[File:Jaffna library.jpg|border|135px|Jaffna]]<br>
[[Jaffna]]
|-
| style="text-align:center;" | 1 || style="text-align:left;" | '''[[Kolombo]]''' || Zahodna || 561.314 || style="text-align:center;" | 11 || style="text-align:left;" | '''[[Galle]]''' || Južna || 86.333
|-
| style="text-align:center;" | 2 || style="text-align:left;" | '''Kaduwela''' || Zahodna || 252.041 || style="text-align:center;" | 12 || style="text-align:left;" | '''Batticaloa''' || Vzhodna || 86.227
|-
| style="text-align:center;" | 3 || style="text-align:left;" | '''Maharagama''' || Zahodna || 196.423 || style="text-align:center;" | 13 || style="text-align:left;" | '''Jaffna''' || Severna || 80.829
|-
| style="text-align:center;" | 4 || style="text-align:left;" | '''Kesbewa''' || Zahodna || 185.122 || style="text-align:center;" | 14 || style="text-align:left;" | '''Matara''' || Južna || 74.193
|-
| style="text-align:center;" | 5 || style="text-align:left;" | '''Dehiwala-Mount Lavinia''' || Zahodna || 184.468 || style="text-align:center;" | 15 || style="text-align:left;" | '''Gampaha''' || Zahodna || 62.335
|-
| style="text-align:center;" | 6 || style="text-align:left;" | '''Moratuwa''' || Zahodna || 168.280 || style="text-align:center;" | 16 || style="text-align:left;" | '''Katunayake''' || Zahodna || 60.915
|-
| style="text-align:center;" | 7 || style="text-align:left;" | '''Negombo''' || Zahodna || 142.449 || style="text-align:center;" | 17 || style="text-align:left;" | '''Boralesgamuwa''' || Zahodna || 60.110
|-
| style="text-align:center;" | 8 || style="text-align:left;" | '''Sri Jayawardenepura Kotte''' || Zahodna || 107.925 || style="text-align:center;" | 18 || style="text-align:left;" | '''Kolonnawa''' || Zahodna || 60.044
|-
| style="text-align:center;" | 9 || style="text-align:left;" | '''Kalmunai''' || Vzhodna || 99.893 || style="text-align:center;" | 19 || style="text-align:left;" | '''Anuradhapura''' || Severna osrednja || 50.595
|-
| style="text-align:center;" | 10 || style="text-align:left;" | '''[[Kandi]]''' || osrednja || 98.828 || style="text-align:center;" | 20 || style="text-align:left;" | '''Trincomalee''' || Vzhodna || 48.351
|-
|}<noinclude>
 
== Gospodarstvo ==
[[File:2014 Sri Lanka Products Export Treemap.png|thumb|350px|Šrilanški izvoz po izdelkih (2014) iz [http://atlas.cid.harvard.edu/explore/tree_map/export/lka/all/show/2014/ Harvard Atlas of Economic Complexity]]]
Po mnenju Mednarodnega denarnega sklada je BDP Šrilanke v smislu paritete kupne moči drugi le za Maldivi v regiji južne Azije glede na dohodek na prebivalca.
[[File:OldParliament-November2015-01.JPG|thumb|left|Svetovni trgovinski center v Kolombu. Na sliki so vidni tudi predsedniški sekretariat, Cejlonska Banka in Hotel Galadhari.]]
 
V 19. in 20. stoletju je Šrilanka postala plantažno gospodarstvo, znano po proizvodnji in izvozu [[cimet]]a, [[kavčuk]]a in [[Proizvodnja čajevca na Šrilanki |cejlonskega čaja]], ki znana blagovna znamka nacionalnega izvoza. Razvoj sodobnih pristanišč pod britansko vlado je postavil strateški pomen otoka kot trgovskega središča. Od leta 1948 do leta 1977 je [[socializem]] močno vplival na gospodarsko politiko vlade. Kolonialni nasadi so bili razpuščeni, industrija nacionalizirana in vzpostavljena [[socialna država]]. Leta 1977 je država uvedla svobodno tržno gospodarstvo, ki je vključevala privatizacijo, deregulacijo in pospeševanje zasebnega podjetništva [129].
 
Povečal se je pomen predelave hrane, tekstila, telekomunikacij in financ. Glavni gospodarski sektorji države so turizem, izvoz čaja, oblačila, proizvodnja riža in drugi kmetijski proizvodi. Poleg teh gospodarskih sektorjev, čezmorsko zaposlovanje, zlasti na Bližnjem vzhodu, vključuje znatno več tuje menjave.
 
Storitveni sektor je leta 2010 znašal 60% BDP, industrijski sektor 28%, kmetijski sektor pa 12%. Zasebni sektor predstavlja 85% gospodarstva, Indija je največji trgovinski partner Šrilanke. Med pokrajinami obstajajo gospodarske razlike, Zahodna pokrajina prispeva 45,1% BDP, južna provinca in osrednja pokrajina prispevata 10,7% oziroma 10%. 22,9-odstotna je bila rast BDP v letu 2010.
[[File:Sri Lanka 030.jpg|thumb|left|Najpomembnejši izvozni artikel je čaj, ki ga ISO obravnava kot najčistejši čaj na svetu v smislu ostankov pesticidov. Šrilanka je tudi drugi največji izvoznik čaja na svetu.<ref name="clnst">{{cite web | url = http://www.worldteanews.com/page.cfm/Action=Exhib/ExhibID=98 | title = Sri Lanka Tea Board | publisher = worldteanews.com}}{{Dead link|date=September 2013}}</ref>]]
 
Cestno omrežje Šrilanke sestavljata avtocestna odseka A 35 in dva odseka s kontroliranim dostopom (E01) in (E03). Železniško omrežje, ki ga upravlja državni nacionalni železniški prevoznik, se razteza na 1.447 kilometrih. Šrilanka ima tudi tri globokomorska pristanišča, in sicer v Kolombo, Galle in Trincomalee, poleg najnovejšega pristanišča, ki se gradi na območju Hambantota. Pristanišče v Trincomalee je peto največje naravno pristanišče na svetu: med drugo svetovno vojno so Britanci izjavili, da lahko ves čas preživijo v pristanišču z rezervno sobo. Letalski prevoznik v Šrilanki je prevoznik družbe SriLankan Airlines. Z dodelitvijo 20 mio $ iz ZDA in pomoči s Kitajske je bila ustanovljena vesoljska akademija za razvoj domačega vesoljskega programa za uvedbo satelitov drugih držav in Šrilanke. Namen te dvojne uporabe lansirne tehnologije je tudi uporaba raketne tehnologije. 26. septembra 2012 je Kitajska lansirala prvi šrilanški satelit s načrti za več v prihodnjih letih.
 
== Demografija ==
[[File:SL population growth.png|thumb|250px|Število prebivalcev 1871–2001.]]
Šrilanka je 57. najbolj naseljena država na svetu z 20.277.597 prebivalci in letno stopnjo rasti prebivalstva za 0,73%. Gostota prebivalstva je najvišja v zahodni Šrilanki, zlasti v in okoli prestolnice. Sinhalci predstavljajo največjo etnično skupino v državi s 74,8% celotnega prebivalstva.
 
Šrilanški Tamilci so druga večja etnična skupina na otoku z 11,2%. Šrilanški Mavri obsegajo 9,2%. Tamilci indijskega porekla so bili v državo pripeljani kot delavci, ki so za britanske koloniste delali na plantažah. Skoraj 50% jih je bilo repatriiranih po osamosvojitvi leta 1948. Odlikujejo se od avtohtonih tamilskih prebivalcev, ki prebivajo na Šrilanki od antičnih časov. Obstajajo tudi majhne etnične skupine, kot so Burgerji (mešanica evropskega porekla) in Malezijci iz jugovzhodne Azije. Majhna populacija Vedda ljudi je prvotna avtohtona skupina naseljena na otoku.
 
=== Jeziki ===
[[File:Distribution of Languages and Religious groups of Sri Lanka 1981.jpg|thumb|Razpored jezikov in religij na Šrilanki, <!--on D.S. Division and Sector level--> 1981.]]
Sinhalščina in tamilščina sta uradna jezika Šrilanke. Ustava opredeljuje angleščino kot povezovalni jezik. Angleščina se pogosto uporablja za izobraževalne, znanstvene in poslovne namene. Člani skupnosti Burger govorijo variantne oblike portugalske kreolščine in nizozemščine z različnim znanjem, medtem ko člani malajske skupnosti govorijo obliko malajske kreolščine, ki je edinstvena za otok.
 
=== Religija ===
{{Bar box |float=left |titlebar=#ddd
|title=Religije v Šrilanki (Pew Research)<ref name=pew>[http://www.globalreligiousfutures.org/countries/sri-lanka/religious_demography#/?affiliations_religion_id=0&affiliations_year=2010 Pew Research Center's Religion & Public Life Project: Sri Lanka]. Pew Research Center. 2010.</ref>
|left1=religion
|right1=percent
|bars=
{{bar percent|[[Budizem]]|zlata|70}}
{{bar percent|[[Hinduizem]]|oranžna|13}}
{{bar percent|[[Islam]]|zelena|10}}
{{bar percent|[[Krščanstvo]]|modra|7}}
{{bar percent|drugo|siva|0.04}}
|caption = Vir: Popis prebivalstva in stanovanj, 2011<ref name="CPH2011_2">{{cite web |url=http://www.statistics.gov.lk/PopHouSat/CPH2011/Pages/Activities/Reports/cph2011Pub/pop43.pdf |title=Sri Lanka Census of Population and Housing, 2011 – Population by Religion |publisher=Department of Census and Statistics, Sri Lanka |date=20 April 2012}}</ref>
}}
 
Šrilanka je večverska država. Budisti predstavljajo 70 odstotkov prebivalstva, s prevladujočo šolo [[Teravadski budizem |teravada]]. Večina budistov je iz sinhalske etnične skupine. Budizem je na Šrilanko v 2. stoletju pred našim štetjem prinesel budistični menih Mahinda. Drevo Bodi, pod katerim je [[Buda]] dosegel razsvetljenje, je bilo istočasno pripeljano na Šrilanko. Pali kanon (''Tripitakaja''), ki je bil najprej zavezan pisanju na Šrilanki okoli 30 pr. n. št..
 
Šrilanški narod ima najdaljšo neprekinjeno zgodovino budizma med vsemi pretežno budističnimi narodi, s skupino Sangha, ki je obstajala v veliki meri neprekinjene linije od njegove uvedbe v 2. stoletju pr. n. št.. V obdobjih upadanja je bil v stiku s Tajsko in Burmo obnovljen. Budizem je priznan v ustavi, ki od Šrilanke zahteva, da »ščiti in vzpodbuja Buda Sasano«.
 
Hinduizem je druga najpomembnejša vera. Danes hinduizem prevladuje v severni, vzhodni in osrednji Šrilanki. Hindujci so v glavnem Tamilci.
Islam je tretja najpomembnejša vera v državi, ki so jo pred več stoletji prvič prinesli arabski trgovci, in se je začela okrog 7. stoletja. Večina muslimanov je sunitov, ki sledijo šafijski šoli. Zdi se, da je večina privržencev islama na Šrilanki danes potomcev teh arabskih trgovcev, poročenih z lokalnimi ženskami.
 
V začetku 16. stoletja je krščanstvo prišlo do države prek zahodnih kolonistov. Okoli 7,4% prebivalstva Šrilanke je kristjanov, od tega jih je 82% katolikov, ki svojo versko dediščino izsledijo neposredno do Portugalcev. Preostali kristjani so enakomerno razdeljeni med anglikansko cerkev in drugimi protestantskimi ločinami.
 
Zato je majhna populacija zoroastrijanskih priseljencev iz Indije (Parsis), ki so se naselili na Cejlonu v času britanske vladavine, vendar se je ta skupnost v zadnjih letih zmanjšala. Religija ima pomembno vlogo v življenju in kulturi Šrilanke. Budistična večina vsak mesec meri dneve Poya po lunarnem koledarju, hindujci in muslimani pa častijo svoje praznike. V Gallup anketi 2008, se je Šrilanka uvrstila kot tretja najbolj verska država na svetu, z 99% Šrilančani, ki so rekli, da je vera pomemben del njihovega vsakdanjega življenja
 
== Glej tudi==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Šrilanka«