Lojze Gostiša: razlika med redakcijama

Brez spremembe velikosti ,  pred 4 leti
m
brez povzetka urejanja
m
 
== Življenje in delo ==
Lojze Gostiša je intelektualec, dr. znanosti, ki je bil del partizanskega odporniškega gibanja. Pretežno je bil na Dolenjskem v skupini kulturnikov. Po vojni je ostal vez med politiki in kulturnimi krogi, od arhitektov do slikarjev. Organiziral je gradnjo Gospodarskega razstavišča, sodeloval pri likovni opremi slovenskega parlamaneta. Spodbujal je Plečnika, da je načrtoval zadnje svoje delo, paviljon za maršala Tita na Brionih. Na novo je odkril in javnosti predstavil premalo poznane ali pozabljene dele opusov [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]], [[Izidor Cankar|Izidorja Cankarja]], [[France Mihelič|Franceta Miheliča]] in poskrbel za prevode in narisnatis replik knjig [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]].
 
Njegovi največji avtorski deli sta trilogija o slikarju Francetu Miheliču (1994-97-99) in ''[[Iconotheca Valvasoriana]]'' (2008), [[faksimile|faksimilni]] natis Valvasorjeve grafične zbirke. Za svoje raziskovalno in organizacijsko delo na umetnostnozgodovinskem področju je prejel najvišjo nagrado [[Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo|Slovenskega umetnostnozgodovinska društva]] - [[nagrada Izidorja Cankarja|nagrado Izidorja Cankarja]], državno odlikovanje [[red za zasluge (Slovenija)|red za zasluge]] in nagrado glavnega mesta Ljubljana. V pokoju še vedno deluje kot znanstveni delavec in svetovalec [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenski akademiji znanosti in umetnosti]], kjer je vodilni član [[Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja|Fundacije Janeza Vajkarda Valvasorja]].
814

urejanj