Hermann Göring: Razlika med redakcijama

Hermann GoeringGöring je bil drugi človek Tretjega Reicha. Nacističnemu gibanju se je pridružil že v dvajsetih letih in sodeloval je v [[münchenskem]] puču leta 1923, kjer je bil ranjen (ustreljen s šibrovko). Njegova prva žena Karin ga je skrivaj prepeljala v Avstrijo, kjer mu je zdravnik lajšal bolečine - navadil ga je na [[morfij]]. Vse do maja [[1945]] je bil [[morfinist]] - kar je močno botrovalo njegovim nerealnim političnim odločitvam. Bil je karierist in opravljal je veliko število državniških funkcij - od šefa tajne policije ([[Gestapo]]) do ministra za lov in gozdarstvo. V vseh pogledih je popolnoma podpiral Hitlerjeve odločitve. Veliko zgodovinarjev se strinja, da je ravno Göring največprecej pridpomogel propadu Hitlerjeve Nemčije (kot [[narkoman]]). Maja 1945 se je sam predal ameriškim enotam, saj je bil mnenja, da ga bodo obravnavali kot maršala. Kot vojnega zločinca so ga aretirali in poslali na sojenje v Nürnberg ([[Nuernberški proces|Nürnberški proces]]), kjer je bil avgusta 1946 proglašen za krivega v vseh štirih točkah obtožnice in obsojen na smrt z obešanjem. Dan eksekucije je bil določen za 16. oktober 1946 (ob dveh zjutraj), a je Göring dve uri prej zaužil [[cianid]] in storil samomor. Njegovo truplo so upepelili skupaj z še desetimi obešenci - v [[Dachauu]]. Taborišču, ki ga je pomagal ustanoviti.

Hermann Göring se je rodil kot sin Heinricha-Ernsta Göringa (31. oktober 1838 - 12. december 1913) in mame Franziske Göring, (rojene Tiefenbrunn) (21. april 1859 - 15. julij 1923)<ref>Axis History Forum: ''Goering relatives'' Legat-Verlag; Tübingen,2009,</ref>. Hermann je imel dva brata in dve sestri. Njegov oče je bil nemški pravnik in prvi generalni guverner v času Otta von Bismarcka v [[Nemška Jugozahodna Afrika|nemški jugozahodni Afriki]] (danes [[Namibija]]), potem kot konzul na [[Haiti]]-ju in v [[Egipt]]u. Njegov mlajši brat Albert Göring ni nikoli sprejel [[nacizem|nacional socialističnenacionalsocialistične]] ideologije in je bil po vojni, ko je bil zaslišan na nürnberških procesih,. poPo pričanju politično pregnanih ljudi, ki jim je pomagal med vojno, je bil oproščen vseh obtožb. Med vojno je vodil družbo [[Škoda]] v [[Češka|Češkem]] mestu [[Plzeň]]. Takrat je spoznal svojo tretjo ženo Milo Klazarovo, ki je bila tedaj miss [[Čehoslovaške]] in z njo je imel edinega otroka. Hčerko [[Elizabeth Göring]], rojeno leta [[1942]]. Njegov oče je imel s svojo prvo ženo Friederike štiri otroke. Tako da je Hermann imel še tri polbrate in eno polsestro:

* Heinrich-Carl Göring (1879 -19??), ki je bil zdravnik in direktor očesne klinike v Wiesbadnu.<ref>Axis History Forum: ''Goering relatives'' Legat-Verlag; Tübingen,2009,</ref>

Göringova mati Franziska "Fanny" Tiefenbrunn (21. april 1859 - 15. julij 1923) je izhajala iz bavarske kmečke družine. Poroko gospoda in ženske nižjih slojev, ki se je zgodila 26. maja 1884 v Londonu, je bilo mogoče izvesti le zato, ker je bil Heinrich-Ernst Göring vdovec. Hermann je bil eden od njunih petih otrok. Njegova dva brata sta bila Karl-Ernst in Albert-Günter Göring, sestri sta bili Olga Therese Sophia Göring (1889-1970) in Paula Elisabeth Rosa Göring (1890-1960). Čeprav se je antisemitizem v tistem času dvigoval, Göringovi starši niso bili nagnjeni k temu. Sestra Therese je bila rojena v tedanji nemški koloniji, kot 23-letnica se je 27. maja 1912 poročila z avstrijskim notarjem iz okolice Salzburga z imenom Friedrich Riegele (12. avgust 1878 -10. oktober 1937). Njen soprog je umrl v planinski nesreči pri vzponu v okolici Berchtesgadna na Bavarskem. Mlajša od dveh sester Paula se je 20. septembra 1920 poročila z avstrijskim pravosodnim ministrom in odvetnikom Franzem Hüberjem. Hermannov starejši brat Karl-Ernst (3. avgust 1885 - 4. oktober 1932) je kasneje z ženo emigriral v ZDA, kjer je dobil sina, kapitana ameriške letalske vojske - pilota Wernerja G. Goeringa (28. januarja 1924 - ?)), ki se je boril proti vojski svojega strica v drugi svetovni vojni. Sodeloval je v bombnih napadih na Nemčijo. Hermannov mlajši brat Albert-Günter Göring (9. marec 1895 - 20. december 1966) je ostal v Nemčiji, vendar je v nasprotju z nacizmom med vojno pomagal skrivati Jude in druge disidente ter oporečnike pred nacističnim režimom. Rečeno je bilo, da je med drugim velikokrat ponarejeval podpis svojega brata, da bi Judje dobili ustrezne tranzitne dokumente, ki so jih obvarovali taborišč. Hermannov drugi nečak, Hans-Joachim Göring, je bil pilot Luftwaffe in je letel v enoti (Zerstörergeschwader) 76 z letalom Messerschmitt Bf 110. Hans-Joachim je bil ubit v akciji 11. julija 1940, ko so njegovega Bf 110 sestrelili Hawker Hurricani iz 78. eskadrilje RAF. Njegovo letalo je strmoglavilo v pristanišču Portland v okrožjugrofiji Dorset.

Njegova mati ga je dala prva tri leta v oskrbo družini Graf v [[Fürth]], medtem ko je bila z možem na [[Haitiju]]. Leta 1896 sta se Göringova vrnila v Nemčijo. Družina je živela v naslednjih letih v hiši na Fregestrasse 19 v [[Berlinu]], ki je bila v lasti Hermannovega botra, Hermanna von Epensteina.<ref>Volker Knopf, Stefan Martens: ''Görings Reich.'' Berlin 1999, S. 167</ref> Po tem je družina Göring živela na posestvu Epenstein, zdravniku judovskega porekla, s katerim se je Göringov oče spoprijateljil v [[nemški jugozahodni Afriki.]] Epenstein je ponudil Göringovi družini [[Grad Veldenstein]] (približno 50 kilometrov severovzhodno od mesta [[Nürnberg]]) na voljo kot prebivališče .<ref>Guido Knopp: ''Göring - eine Karriere.'' Gütersloh 2006, S. 15 ff.</ref> Občasno je mladi Hermann obiskoval družino von Epenstein na njihovem grajkemgrajskem posestvu v [[Mauterndorfu]] v deželi [[Salzburški]], ki jo je pozneje poimenoval "grad mladosti". Njegova mati je javno prijateljevala z gospodom von Epensteinom.<ref>Arno Gruen: ''Der Fremde in uns.'' dtv, München 2002, S. 164.</ref> Hermann Göring je v letih 1898-1903 obiskoval osnovno šolo v Fürthu in z odličnim uspehom gimnaziji v krajih [[Fürth]] in [[Ansbach]]. Med letoma 1903 in 1905 je živel v internatu v Ansbachu na Bavarskem.<ref>Arno Gruen: ''Der Fremde in uns.'' dtv, München 2002, S. 168.</ref>

Leta 1920 je na službovanju kot pilot na službovanju po Skandinaviji v švedskem mestu Rockelstad 20. februarja spoznal svojo prvo ženo, tedaj poročeno kot baronicabaronico Carin von Kantzow (rojena baronica von Fock). Zapustila je moža in živela z Göringom na različnih mestih na Švedskem in Bavarskem - leta 1921 v Hochkreuthu. Carinin mož Nils je 13. decembra 1921 pristal na ločitev. 25. januarja 1923 se je Hermann poročil s štiri leta starejšo Carin v Stockholmu. Zakon je bil obnovljen 3. februarja 1923 na novem prebivališču Göringovih v münchenskem naselju Obermenzing. Po tem sta živela še na Švedskem, kjer se je zdravil od odvisnosti. Naposled pa se je leta 1927 Hermann vrnil v Nemčijo.

Poleti leta 1931 je Göring odpotoval z ženo na Švedsko, kjerker je 25. septembra nepričakovano umrla njegova tašča. Carin Göring si ni opomogla od šoka in umrla je le nekaj tednov kasneje (17. oktobra 1931) zaradi odpovedi srca. Čeprav je v zadnjih letih svojega življenja bolehala za [[tuberkulozo]], vendar to ni povzročilo njene smrti. Göring je v njen spomin kasneje poimenoval svoje posestvo [[Carinhall]] - Karinin dvor v [[Schorfheideju]] pri [[Groß Schönebecku]] na Bavarskem.