Arhimed: Razlika med redakcijama

 

== Spisi ==

 

Zdi se, da Arhimed ni bil posebno ponosen na svoje mehanske izume. Zanje je mislil, da ne predstavljajo pravega filozofskega dela, zato je objavljal samo svoje matematične razprave. Pisal je v [[Dorci|dorski]] [[grščina|grščini]], narečju antičnih Sirakuz.<ref> Nigel Guy Wilson (2006). ''Encyclopedia of ancient Greece'', str. 77. ISBN 0-7945-0225-3.</ref> Njegovi spisi se niso tako dobro ohranili kot Evklidovi, zato je sedem njegovih razprav znanih samo iz omemb drugih avtorjev. [[Papos Aleksandrijski]] omenja razpravo ''O izdelavi krogle'' in druga dela s področja [[mnogokotnik]]ov, medtem ko [[Teon II.|Teon Aleksandrijski]] citira odlomek o [[lom svetlobe|lomu svetlobe]] iz izgubljene razprave ''Catoptrica''. Arhimed je svoja odkritja objavljal v korespondenci z aleksandrijskimi matematiki. Njegova dela je prvi zbral [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] grški arhitekt [[Izidor iz Mileta]] okoli leta 530. Komentarje njegovih del je v 6. stoletju napisal [[Evtokij]] iz Aškalona, s čimer je njihovo poznavanje razširil na večji krog ljudi. [[Tabit ibn Kora]] (836–901) je Arhimedova dela prevedel v [[arabščina|arabščino]], [[Gerard da Cremona|Gerard iz Cremone]] (okoli 1114–1187) pa v [[latinščina|latinščino]]. Med [[renesansa|renesanso]] je Johann Herwagen leta 1544 v [[Basel|Baslu]] objavil ''Editio Princeps'' (''Prva izdaja'') Arhimedovih del v grškem in latinskem jeziku.<ref>''Editions of Archimedes' Work''. Brown University Library. Pridobljeno 23. julija 2007.</ref> Okoli leta 1586 je [[Galileo Galilei]] iznašel hidrostatsko tehtnico za tehtanje kovin v zraku in vodi, za katero je domnevno dobil navdih v Arhimedovih delih.<ref>Van Helden, Al. [http://galileo.rice.edu/sci/instruments/balance.html ''The Galileo Project: Hydrostatic Balance'']. Rice University. Pridobljeno 14. septembra 2007.</ref>