Virginia Woolf: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 25:
Rodila se je kot hči uglednega literarnega kritika in zgodovinarja Sira [[Leslie Stephen|Leslieja Stephena]]. Družina je bila premožna, a sama ni imela srečnega otroštva. Zaznamovalo jo je spolno zlorabljanje s strani dveh polbratov in materina prezgodnja smrt, zato je že v mladih letih doživela prvi živčni zlom. Poleg tega je zamerila očetu, ker ji kot dekletu ni želel omogočiti univerzitetne izobrazbe.<ref name="Jurc"/>
{{Listen| embed=yes |filename = On Craftsmanship - the only surviving recording of Virginia Woolf.flac |title = Glas Virginie Woolf |type = speech |description = Edini ohranjeni zvočni posnetek Virginie Woolf, iz oddaje [[BBC radio]] 29. aprila 1937 |pos = left}}
Po očetovi smrti se je preselila v londonsko četrt [[Bloomsbury]] in pričela sodelovati v tamkajšnjem krogu aristokratov in bogatih meščanov. Pogovori o umetnosti in tudi spolnosti ter občasne za tisti čas škandalozne aktivnosti so ji predstavljali nekakšno terapijo.<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/virginia-woolf-ni-bila-zgolj-genialna-in-depresivna-modernistka.html |title= Virginia Woolf ni bila zgolj genialna in depresivna modernistka |date=28.3.2011 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=7.11.2016}}</ref> Leta 1912 se je poročila s pisateljem [[Leonard Woolf|Leonardom Woolfom]] in pričela objavljati prva dela v raznih literarnih revijah, sprva anonimno. Kmalu je doživela nov hujši živčni zlom, a ji je bil mož v močno oporo, tako da je že leta 1915 izdala svoj prvi [[roman]], še precej konvencionalni ''[[Potovanje venkaj]]''. Kasneje je pričela eksperimentirati s tehniko [[tok zavesti|toka zavesti]] (podobno kot [[James Joyce]]) in v 1920. letih ustvarila serijo ključnih modernističnih romanov.<ref name="Jurc"/> Leta 1922 je spoznala uspešno pisateljico Vito Sackerville-West, s katero je imela deset let trajajojočo tesno ljubezensko zvezo in ostala prijateljica do smrti.<ref>{{Navedi knjigo|title=Virginia Woolf Lesbian Readings|last=Eileen Barrett and Patricia Cramer|first=|publisher=New York University Press|year=1997|isbn=|location=|page=126|cobiss=}}</ref> Nigel Nicolson, Vitin sin, je rekel, da je Sackerville-West navdihnila Virginijin roman ''Orlando'': "Vitin vpliv na Virginijo je v celoti zajet v ''Orlandu'', najdaljšem in najbolj očarljivem ljubezenskem pismu v literarni zgodovini."<ref>{{Navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/9731959|title=A Guide to twentieth century literature in English|last=Harry.|first=Blamires,|date=1983|publisher=Methuen|isbn=9780416364507|location=London|oclc=9731959}}</ref> Iz njenega [[Dnevnik (književnost)|dnevnika]] in nekaterih del v kasnejših letih, predvsem eseja ''[[Tri gvineje]]'', je možno razbrati strah pred vzponom [[fašizem|fašizma]], zaradi česar se je pričela bolj zanimati za aktualne dogodke (sicer se je v ustvarjanju in vsakdanjem življenju izrazito umikala v zasebnost).<ref>{{navedi knjigo |author=Snaith, A. |year=2016 |title=Virginia Woolf: Public and Private Negotiations |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |isbn=9780230287945 |pages=130–134}}</ref> Poleg tega v kontekstu sodobnega [[feminizem|feminističnega]] diskurza zbuja pozornost tudi motiv položaja žensk v družbi, predvsem v njenih neleposlovnih delih, v katerih učinkovito uporablja literarne prijeme za zagovarjanje [[emancipacija žensk|emancipacije žensk]].<ref>{{navedi knjigo |last=Solomon |first=Deborah C. |year=2010 |chapter=Images of enslavement and emancipation in Virginia Woolf's "A Room of One's Own" |title=Enslavement and Emancipation |editor-last1=Bloom |editor-first1=Harold |editor-last2=Hobby |editor-first2=Blake |publisher=Infobase Publishing |isbn=9781604134414 |pages=185–196}}</ref>
Vse življenje se je borila z [[depresija|depresijo]]; spomladi leta 1941, ko je besnela [[druga svetovna vojna]], je zaradi te in nekaterih drugih okoliščin doživela še zadnji živčni zlom, za katerega je menila, da ga ne bo nikoli prebolela, zato je storila [[samomor]] v reki Ouse pred svojim domom.<ref name="Jurc"/>
| |||