Zgodovina Logatca sega v prazgodovinski čas katero danes. Nekaj najdenih artefaktov pod Tičnico in na Pustem polju priča o tem, da je bila logaška kotlina poseljena že v obeh kamenih dobah. V bronasto dobo morda sodi gradišče na Velikih Bukvah nad Taborom, zlasti pa leta 2006 odkrito poselitveno območje na Zapolju, kjer je zdaj IOC Logatec. V neki vrtači je bila namreč izkopana bronastodobna keramika, ki jo je mogoče primerjati s tisto, ki so jo našli v nekaterih koliščih na severnem robu Ljubljanskega barja (Verd in Bistra). V železni dobi so že omenjeno gradišče na Velikih bukvah poselili [[Kelti]] (morda Tavriski ali Karni), ki so se pod [[starorimska civilizacija|rimsko]] vladavino verjetno romanizirali in se, kot so pokazala arheološka izkopavanja, preselili v naselje pod hribom. Železnodobno gradišče je tudi na hribu Brst ob cesti proti Lazam. Kot dokazujejo stari rimski zemljevidi, je bila v [[Antika|antiki]] ob cesti iz [[Oglej]]a čez [[Hrušica (planota)|Hrušico]] (''Ad pirum'') proti [[Emona|Emoni]] rimska poštna postaja '' Mansio Longatico''. Arheolog Marko Frelih domneva, da gre za zgradbo, katere temelji so bili odkopani na območju današnjega igrišča pod Narodnim domom. Tudi v [[srednji vek|srednjem veku]] je tu potekala najvažnejša povezava med slovenskimi in italijanskimi deželami. Ob zahodni [[meja|meji]] '' Logaškega ''
je potekala še [[1265]] prvotna meja med [[Furlanija|Furlanijo]] in ''Prakranjsko''. Upravni sedež je bil v t. i. uradni hiši, predhodnici [[renesansa|renesančnega]] [[grad]]u iz okoli leta 1600. Dvorec je bil sedež logaškega gospostva, nato so v njem do leta [[1848]] bivali [[Windischgraetzi]].
Vrstica 41:
===Spomeniki===
V občini Logatec je 32 partizanskih spominskih obeležij,<ref>[http://www.geopedia.si/?params=L14705#T105_L14705_x439200_y87272_s13_b4 Partizanski spomeniki,] Geopedia.si.</ref> v župniji Dolnji Logatec pa so postavljene farne spominske plošče, na katerih so imena vaščanov iz okoliških vasi (Jakovica pri Lazah, Dolnji Logatec), ki so padli kot domnevne žrtve t. i. revolucionarnega nasilja v letih 1943–1945; skupno je na ploščah 81 imen.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Ljubljana: Družina, 1995.</ref>
