Gotika: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 19:
V srednjem veku je bila gotika imenovana opus francigenum, ker je ta imela francoski izvor. Beseda gotika izhaja iz italijanske besede ''gotico'', ki jo je skoval [[Giorgio Vasari]] v 16. stoletju. Renesančna umetnost je trdila, da je bila gotika slabšalen izraz za opis grobe in barbarske kulture, ki je bila v nasprotju s klasično. Beseda je izgubila svoj negativni pomen v prvi polovici 16. stoletja, ko so v Angliji in Nemčiji umetnosti doživele ponovno rojstvo, ki so ga imenovali [[neogotika]], ki se je kasneje razvila tudi v Italiji in Franciji.
 
== Arhitektura - še en poklic, ki ga nina nikoli ne bo opravljala ==
Simbol gotske umetnosti so [[katedrala|katedrale]], katere je omogočila skeletna zidava. Domovina gotskega sloga je [[Francija]] in prvi dosežek je nov zaključek opatijske [[Katedrala Saint Denis, Pariz|Saint Denis]] blizu [[Pariz]]a, ki je bila huje poškodovana v požaru leta 1134 in nato v novem slogu obnovljena. Cerkve imajo skoraj brez izjeme vzdolžno zasnovo ([[latinski križ]]). V cerkvi so obočna polja praviloma pravokotna in sprva so jih okrepila navzkriž potekajoča rebra, ki jih okrepi križno-rebrati obok. Pritisk notranjih sten in obokov je prevzel zunanji opornik, zato so se stene lahko odpirale z velikimi okni. Spoznanje [[Peter Parler|Petra Parlerja]] je bilo, da majhna polja postanejo skorajda samonosilne konstrukcije in so rebra lahko prevzela krasilno vlogo v cerkvi. Tudi zunanjščina ni bila več tako jasno razčlenjena kot v [[romanika|romaniki]] - zlasti pročelja cerkve je prekrila množica drobnih, paličastih členov, ki poudarjajo vzpon v višino. V 15. stoletju se je uveljavil tip dvoranske cerkve (vse ladje so enako visoke, ločijo jih le stebri). Na strehah se pojavi [[fiala]] – zašiljen zaključek - razvejana roža oz. Kristusova roža (iluzija na trnje. Zelo prepoznaven element je tudi [[krogovičje]] – geometrijski vzorec, kot okvir okoli oken in vrat ter [[portal]] kot arhitekturno in likovno poudarjen vhod.
 
Vrstica 71:
Po [[Vitraž|vitražah]] lahko razumemo, da je gotika poudarjala barve. Vitraže so bile barvano pestre, z močnimi barvami in kontrasti. Ta doseže višek s svetlobo, ki s sijanjem skozi barvana stekla ustvari idilično vzdušje, kot da bi ta svetloba prihajala od Boga samega. Sestavljeno je iz barvnih stekel, ki so med seboj povezana s svinčenimi trakovi. Vitražno steklo je debelo 3 do 4 milimetre in obarvano z različnimi barvami. Ima štiriplastno steklo, ki vsebuje barvo že v stekleni masi, tako da ne zbledi. Namen vitraža je bilo ustvariti efekt s svetlobo, ki prodira skozenj in zato to umetnost imenujemo slikanje s svetlobo. Drugi namen teh naslikanih oken je bila ta, da je izobrazilo nepismeno prebivalstvo, ki je opazovala vitraže in se tako tudi naučila [[SVeto pismo|Svetega pisma]]. Na oknih so bile prikazane: zgodbe iz Svetega pisma, Poslednja sodba, Kristusovo in svetnikovo življenje, evangelisti in zodiakalna znamenja. Najbolj znane vitraže so v Franciji med letom 1130 - 1330, pa tudi v Nemčiji, Angliji in nasploh po Evropi. Danes uporabljajo vitražo za dekoracijo v muzejih, javnih prostorih, ampak niso več tako razširjeni.
 
== Gotika v Sloveniji - takrat so živeli kmetje oz. nina ==
Po Sloveniji je malo primerov spomenikov, pri katerih čutimo večji poudarek na čustvenosti oseb, in jih lahko uvrstimo v zgodnjo gotiko. Med 13. in 14. stoletjem je bila narejena prva plast severne ladje v [[Crngrob]]u, del poslikave v [[Vrzdenec|Vrzdencu]] pri Horjulu, poslikava Svetega Janeza v [[Bohinj]]u, pri katerih se opazi poizkuse mehčanja linij in plastičnega oblikovanja teles. Vsi ti spomeniki so bili naslikani na večkrat poslikanih stenah, kar je pripomoglo k njihovem slabem stanju. Slovenijo lahko uvrstimo med klasične freskantske dežele tudi v obdobjih, v katerih so druge dežele cvetele v tabelni arhitekturi.