Louisa May Alcott: Razlika med redakcijama

'''Louisa May Alcott''' , [[Amerika|ameriška]] [[Pisatelj|pisateljica]] in [[Publicist|publicistka]], * [[22. april]] [[1878]], [[Germantown, Filadelfija|Germantown]], [[Pensilvanija]], [[Združene države Amerike]], † [[6. marec]] [[1888]], [[Boston, Massachusetts]].

Louisa May Alcott se je rodila v mestecu [[Germantown]], v ameriški zvezni državi [[PennsylvaniaPensilvanija]] (zdaj del mesta [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]], kot druga od štirih hčera. Njen oče je bil [[filozof]] [[transcendentalist]] Adolf Alcott, mati pa [[sufražetka]] in aktivistka Abby May. Družina se je kasneje preselila v [[Boston]], kjer je njen oče v eksperimentalni šoli predaval o [[Etikaetika|etiki]]; najdlje pa so živeli v mestecu [[Concord, Massachusetts|Concord]] v zvezni državi [[Massachusetts]], kjer je bila aktivna skupnost tanscendentalistov in kjer je še danes možno obiskati družinsko posestvo (Orchard House). Ker je oče za realizacijo svojih idej zašel v finančno krizo, je morala pisateljica že v mladosti delati, predvsem kot služkinja, šivilja, varuška in domača učiteljica. Stiska in pomanjkanje sta bila tako huda, da je Alcottova razmišljala celo o samomoru. Med [[DržavljanskaAmeriška vojnadržavljanska ZDAvojna|ameriško državljansko vojno]] je podpirala zvezno vojsko in prostovoljno delovala kot bolničarka v vojaški bolnišnici v mestu [[Georgetown]] (svoje spomine je opisala v delu ''Hospital Sketches'').

Bila je [[feminizem|feministka]] in [[abolicionizem|abolicionistka]] (za odpravo suženstva). Borila se je za splošno [[Volilnavolilna pravica|volilno pravico]] (tudi za ženske) ter sodelovala z ilegalno organizacijo (Underground Railroad), ki je temnopoltim [[Suženjstvo|sužnjem]] pomagala pri begu na svobodo.

Leta 1864 je izdala (delno avtobiografski) roman ''Mood'', leta 1875 pa ljubezenski roman ''Modern Mephistopheles'' (nepodpisan, avtorstvo je negotovo); številna dela so izšla tudi pod psevdonimom A. M. Barnard. Zaslovela pa je zlasti kot mladinska pisateljica in ''Male ženske'' je njena največja uspešnica; roman je najprej izšel v dveh delih (1868 Little Women: Meg, Jo, Beth and Amy in 1869 Good Women), ki ju je pisateljica kasneje združila in jezikovno predelala, saj se ji je zdelo, da je pogovorni jezik (American Idiom), značilen za prvo izdajo, neprimeren za literarno delo. V kasnejših prevodih, zlasti v neameriškem prostoru, je delitev romana na dva dela (Male ženske in Dobre ženske) še vedno prisotna, v Ameriki pa se je uveljavila enovita izdaja. Kasneje je napisala še romana ''Mali možje'' in ''Vsi Jojini fantje'', tako da lahko govorimo o tetralogiji.