Ruska revolucija: Razlika med redakcijama

Čeprav je bil Lenin vodja boljševiške stranke, se je razpravljalo glede na to, da Lenin ni bil prisoten v času dejanskega prevzema Zimskega dvorca, da je bila dejansko Trockijeva organizacija in smernice, ki so vodile revolucijo, zgolj spodbujena z motivacijo, ki jo je Lenin podžigal znotraj stranke.<ref>[[Isaac Deutscher]] ''The Prophet Armed''</ref> Kritiki na desnici so dolgo trdili, da je bila ena ključnih sestavnih delov revolucije finančna in logistična podpora nemške obveščevalne službe preko njenega agenta [[Aleksander Lvovič Parvus|Aleksandra Parvusa]], vendar so pri tem zgodovinarji razdeljeni, tudi zaradi premalo dokazov, ki bi podprli to trditev.

 

 

 

Članstvo Sovjeta, katero je bilo izbrano prvotno na svobodnih volitvah, je bilo sestavljeno iz več članov socialistično-revolucionarne stranke, anarhistov in drugih levičarjev, ki so se organizirali kot opozicija proti boljševikom. Ko je postalo jasno, da imajo boljševiki le malo podpore zunaj industrializiranih območij Petrograda in Moskve, so enostavno izključili neboljševike iz članstva v Sovjetih. Ne nepričakovano je ta poteza povzročila masovna nasprotovanja med številnimi posamezniki, ki so klicali po ponovnih političnih reformah in tretji ruski revoluciji. Najopaznejši primeri te antiboljševistične miselnosti so bili izraženi v kmečki [[Tambovska vstaja|Tambovski vstaji]] (avgust 1920 - junij 1921) in večinoma vojaški [[Kronstadtska vstaja|Kronstadtski vstaji]] (marec 1921). Ta gibanja, ki so sprožila široko vrsto zahtev, so bila ob pomanjkanju učinkovitega sodelovanja naposled oktobra 1922 v [[ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] poražena skupaj z Belo gardo. Kljub temu sta Francija in Poljska še nadaljevali z vojaškimi osvajanji ozemlja nove države.