Jetrnocelični rak: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
jezik
m jezik
Vrstica 13:
}}
 
'''Jetrnocelični rak''' ali '''rakkarcinom jetrnih celic''' ali '''hepatocelularni karcinom''' (HCC) je primarni rak jeter.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=WHO Classification of Tumors of the Digestive System|author=Bosman FT|author2= Carniero F|author3= Hruban RH|author4= Thiese ND|publisher=International Agency for Research on Cancer|year=2010|isbn=|location=Lyon|page=205-216|cobiss=}}</ref> Pojavi se predvsem pri bolnikih s kronično jetrno boleznijo in [[Ciroza jeter|cirozo]]. Širi se z okolnim vraščanjem, znotrajjetrno po portalnih venah in z [[Zasevek|oddaljenimi zasevki]].<ref name=":0">{{Navedi revijo|url=http://emedicine.medscape.com/article/197319-overview|title=Hepatocellular Carcinoma: Background, Anatomy, Pathophysiology|date=2017-05-03}}</ref> Tipično je ugotovljen pozno, srednje preživetje po postavitvi diagnoze je 6–20 mesecev. Temelj zdravljenja je radikalna jetrna operacija, vendar večina bolnikov zanjo ni primerna zaradi obsega tumorja ali stopnje jetrne okvare.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.uptodate.com/contents/overview-of-treatment-approaches-for-hepatocellular-carcinoma|title=Overview of treatment approaches for hepatocellular carcinoma|accessdate=2017-05-10|website=www.uptodate.com}}</ref>
 
HCC je danes v svetovnem merilu na tretjem mestu z rakom povezane umrljivosti, obolelih je več kot 500.000 ljudi. Njegova [[incidenca]] je najvišja v [[Azija|Aziji]] in [[Afrika|Afriki]], kjer je endemsko visoka [[prevalenca]] virusov [[Hepatitis B|hepatitisa B]] in [[Hepatitis C|hepatitisa C]], ki povečujeta tveganje za pojav kronične jetrne bolezni in razvoj HCC.<ref name=":0" />
Vrstica 97:
''CT'' trebuha v ''treh fazah'' (nativna, arterijska in venska faza) je zelo točen v diagnostiki in karakterizaciji HCC, vendar podobno kot ultrazvok ne prikaže manjših lezij. Njegova občutljivost je 68 % in specifičnost 93 %. Pomanjkljivosti so visoka cena, izpostavljenost sevanju in potreba po jodovem kontrastnem sredstvu.<ref name=":0" />
 
Tipičen izvid HCC-ja vključuje hipervaskularni vzorec z arterijsko ojačitvijo in hitrim izplavljanjem kontrasta med vensko fazo.<ref name=":0" />
 
Obnovitveni vozliči so [[Atenuacija|izoatenuirajoči]] ali hipoatenuirajoči glede na preostali parenhim. Druge značilnosti, ki podpirajo to diagnozo, vključujejo prikaz tumorske ovojnice, notranjega mozaika, ki izhaja iz različne atenuacije tumorja, in vraščanje v veje portalne vene.<ref name=":0" /> Bolje so vidne na velikih lezijah; manjše se na CT-ju pogosto spregleda.<ref name=":0" />
Vrstica 144:
NAFLD, ki vodi v cirozo, poveča dovzetnost bolnika za nastanek HCC. V več poročilih je bilo prikazano, da so bolniki razvili HCC iz steatoze brez ciroze. Stopnja razvoja HCC iz NALFD je manjša od tiste, ki nastane zaradi okužb in tveganega uživanja alkohola.<ref name=":4" />
 
Bolniki, ki razvijejo HCC ob metabolnem sindromu, so večinoma moški. Povprečna starost ob diagnozi je višja kot pri HCC-ju zaradi drugih vzrokov. HCC ob NAFLD je navadno dobro diferenciran z zgodnejšim stadijem ob diagnozi.<ref name=":4" />
 
Analiza 87 japonskih bolnikov s HCC ob metabolnem sindromu je pokazala povprečno starost 72 let. Moški so razvili HCC ob manj napredovalem stadiju jetrne fibroze. Kitajska študija je analizirala 169 bolnikov s HCC, ki je bil povezan s NAFLD. V več kot 40 % bolnikov se je HCC razvil v necirotičnih jetrih.<ref name=":4" />
Vrstica 156:
* Termin »masivni« HCC opisuje tumor, ki raste kot velika, dominantna masa, z ali brez majhnih satelitskih vozličev.
* »Pecljati« HCC je določen kot tumorska masa, ki štrli iz jeter, z ali brez peclja. HCC, ki zaseva v desno nadledvično žlezo, lahko posnema pecljati HCC.
* »difuzni« ali »cirotomimetični« HCC je redek vzorec rasti HCC-ja, pri katerem so mnogi majhni tumorski vozliči razporejeni čez celotna jetra v razpršenem vzorcu, ki je zelo podoben obnovitvenim vozličem jetrne ciroze.<ref name=":3" />
Makroskopski videz HCC-ja je lahko spremenjen zaradi različne stopnje [[Nekroza|nekroze]] in tumorskega vraščanja v portalne ali hepatične vene. Proizvodnja žolča ali maščobe in kopičenje citoplazmatskega materiala kot je [[glikogen]], lahko vplivajo na makroskopski opis.<ref name=":3" />
 
=== Histopatologija (mikroskopsko) ===
Vrstica 163:
HCC je sestavljen iz tumorskih celic, ki običajno spominjajo na jetrne celice. Stroma je sestavljena iz sinusoidom podobnih krvnih prostorov, ki jih obdaja ena plast endotelnih celic. Te za razliko od normalnih jeter izražajo kapilarizacijo – podobne so normalnim kapilaram, vključno z [[Imunohistokemija|imunohistokemično]] pozitivnimi CD 34, s faktorjem VII povezanim antigenom, subendotelijskim lamininom in kolagenom tipa VI. Preiskava ultrastrukture je pokazala [[Bazalna membrana|bazalni membrani]] podobno strukturo med endotelnimi celicami in tumorskimi trabekulami.<ref name=":3" />
 
Krvna oskrba izvira iz novonastalih arterij, ki se imenujejo neparne ali netriadne arterije, saj niso del [[Portalno polje|portalnega polja]]. Portalnih polj v tkivu HCC-ja ni, razen kadar se tumor nahaja na obrobju in so portalna polja ujeta med neoplastične celice.<ref name=":3" />
 
HCC se razlikuje po arhitekturi in citološko. Različni vzorci arhitekture in citološke variante so pogosto kombinirani. Imunohistokemično je za HCC značilna citoplazmatska pozitivnost s protitelesi za [[Karbamoil-fosfat sintetaza-1|karbamoil-fosfat sintetazo-1]] (HepPar1) – pozitivnih je okrog 90 % vseh HCC. Pozitivnost je manj pogosta pri slabo diferenciranem ali skiroznem HCC. Kanalikularen vzorec se lahko opazi pri imunohistokemičnem barvanju s poliklonalnimi protitelesi za [[karcinoembrionalni antigen]] ali protitelesa za CD 10 ali ABCB1/MDR1. HCC je pogosto pozitiven za AFP, fibrinogen in keratine 8 in 18. Navadno je negativen na keratine 19 in 20 in epitelijski mebranski antigen.<ref name=":3" />
Vrstica 169:
===== Arhitekturni vzorci =====
* Trabekularni vzorec
Ta vzorec je najpogostejši v dobro- in srednje- diferenciranih HCC-jih. Tumorske celice rastejo v nizih različne debeline, ki jih ločujejo sinusoidom podobni krvni prostori. Dobro diferencirani tumorji imajo tanek trabekularen vzorec. Trabekule postajajo debelejše z de-diferenciacijo. Sinusoidom podobni krvni prostori včasih kažejo različen nivo razširitve, ali pa jih je težko prepoznati, saj jih stisnejo tumorske celice. Retikulinsko barvanje ali imunohistokemija na CD 34 pomagata prepoznati trabekularni vzorec.<ref name=":3" />
* Psevdožlezni ali acinarni vzorec
HCC ima pogosto žlezam podoben vzorec, ki mu je pogosto pridružen trabekularni vzorec. Žlezam podobne strukture so imenovane psevdožleze ali psevdoacinusi, saj niso prave žleze, ampak modificirani, nenormalni žolčni kanalčki med tumorskimi celicami. Strukturo tvori večinoma ena plast tumorskih celic. Psevdožleze pogosto vsebujejo beljakovinsko tekočino, ki se obarva pri [[Schiffova reakcija s perjodno kislino|PAS-u]], vendar ne z mucikaminom ali alzaško modrim. Lahko je prisoten žolč. Cistična razširitev psevdožlez je vidna včasih, občasno jo tvori degeneracija debelih trabekul. Psevdožlezne strukture so manjše v dobro-diferenciranih tumorjih glede na srednje diferencirane tumorje, kjer so večje.<ref name=":3" />
Vrstica 184:
 
===== Druge lastnosti =====
* Razpršena maščobna sprememba je najpogostejša v majhnih tumorjih v zgodnjem stadiju (< 2 cm premera). Njena pogostost se zmanjšuje z večanjem premera tumorja in je neobičajna v napredovalih tumorjih. MetaboličneMetabolne motnje, povezane s [[Karcinogeneza|karcinogenezo]] HCC-ja in nezadostna krvna oskrba v zgodnjih neoplastičnih stadijih so bile predlagane kot možna mehanizma maščobne spremembe v manjših tumorjih.<ref name=":3" />
 
* Občasno je prisoten žolč, navadno kot zamašek v razširjenih kanalčkih ali psevdožlezah. Ko je produkcija žolča velika, je tumor rumenkast in se po fiksaciji v formalinu obarva v zeleno.<ref name=":3" />
Vrstica 196:
 
===== Skirozni HCC =====
Približno 5 % HCC-ja izraža brazgotinski vzorec rasti, ki ga označuje obilna fibroza vzdolž sinusoidom podobnih krvnih prostorov z različnimi stopnjami atrofije tumorskih trabekul. Večina teh tumorjev se pojavi takoj pod jetrno ovojnico. V primerih multifokalnih karcinomov nekateri tumorski fokusi izkazujejo skirozni vzorec rasti, drugi pa klasičnega. Skiroznega tipa HCC ne smemo zamenjati s [[Holangiokarcinom|holangiokarcinomom]] ali fibrolamelarnim karcinomom. Podobne fibrotične spremembe se lahko zgodijo po kemoterapiji, obsevanju in TAKE.<ref name=":3" />
 
===== Nediferenciran karcinom =====
Vrstica 232:
 
=== Algoritmi zdravljenja ===
Prognoza HCC-ja odseva značilnosti tumorja (velikost, lokacijo, tumorsko biologijo) in stopnjo osnovne jetrne bolezni.<ref name=":0" /> Težko je narediti algoritem, saj se nova zdravljenja in njihove indikacije spreminjajo zelo hitro in terapevtski pristopi se razlikujejo glede na dostopnost metode.<ref name=":1" />
 
=== Klasifikacija ===
Zamejitvene klasifikacije za zdravljenje so zapletene, saj veliko teh sistemov ([[TNM]], [[AJCC/UICC]]) temelji na kirurških najdbah.<ref name=":1" />
 
[[Klasifikacija BCLC]] je glavni pristop k HCC-ju in klasificira bolnike s HCC v štiri stadije: zgodnji, srednji, napredovali in terminalni.<ref name=":1" />
 
Mnogo se jih s nekaterimi principi algoritma ne strinja. Večina omejitev BCLC se navezuje na stadija B in C:
Vrstica 280:
 
==== TAKE ====
Glavna žilna oskrba HCC-ja izhaja iz hepatične arterije. Zato so se razvile tehnike, ki onemogočijo krvno zalogo tumorja ali vanj dovedejo citotoksično terapijo. TAKE vključuje injekcijo kemoterapevtika (z ali brez [[Lipiodol|lipiodola]] ali prokoagulanta) v hepatično arterijo. Lipiodol je oljno kontrastno sredstvo, ki povzroči intramuralno zadrževanje kemoterapevtika. Sodobnejše metode kemoembolizacije vključujejo uporabo polivinilskih alkoholnih [[Mikrosfera|mikrosfer]], ki izločajo zdravilo.<ref name=":1" />
 
TAKE se uporablja za zdravljenje velikih neoperabilnih tumorjev, ki niso primerni za RFA. Uporablja se tudi kot premostitvena terapija za neoperabilne tumorje in lokalne ponovitve HCC.<ref name=":1" />