Odpre glavni meni

Spremembe

dodanih 25 zlogov ,  pred 2 letoma
lektoriranje
{{Infopolje Rodbina
| image = Coat of arms of the House of Este (1239).svg
|caption = [[MottoGeslo]]: "Hudič je neutruden"<br>({{lang-la|Ab insomni non custodita dracone}})<ref>{{Cite book|title=Dictionnaire des Devises historiques et héraldiques|page=386|first=Henri|last=Tausin|publisher=B. Dumoulin|date=1878}}</ref>
| priimek = d'Este
| predikat =
| podrocje = {{Flag|Italija}}<br>{{Flag|Avstrija}}<br>{{Flag|Nemčija}}<br>{{Flag|Združeno kraljestvo}}
| drzava_danes =
| izvor = Obertenghi (predniki)
| leto_izvora = 951
| obdobje_obstoja = do 1859 (Francis V. iz Modene)
| naziv = cesarska in kraljeva visokost
* Nadvojvodanadvojvoda Avstrije Avstrija- Este
* Vojvodavojvoda Ferrare in Modene
* Vojvodavojvoda Cumberlandski
* Vojvodavojvoda Braunschweiga
* Markizmarkiz Este
 
| glavne_veje = Izvirnaizvirna linijaveja se je končala 1803
* Avstrija - Este (princ Lorenz Belgijski, nadvojvoda Avstrija - Este)
* Welf (izumrla)
** HanoverHannover (princ Ernest Augustus Hannovrski)
 
| stranske_veje =
}}
 
'''Rodbina Este''' (italijansko ''Casa d'Este'', prvotno ''rodbina Welf - Este'') je evropska [[Vladarska rodbina |knežja rodbina]].
 
Najstarejša veja rodbine Este so bili grofje [[Vojvodina Braunschweig-Lüneburg |Braunschweig-Lüneburg]] (1208-12181208–1218), in prispevaliki so dali britanske [[rodbina Hannover|hannovrske]] monarhe in enega cesarja Rusije, [[Ivan VI. Ruski|Ivana VI.]].
 
Mlajša veja rodbine Este so bili voditelji [[Ferrara|Ferrare]] (1240-15971240–1597), [[Modena|Modene]] in [[Reggio Emilia|Reggia Emilie]] (1288-17961288–1796).
 
== Izvor ==
Po [[Edward Gibbon|Edwardu Gibbonu]] (8. maj 1737 – 161737–16. januar 1794), angleškem zgodovinarju, je družina izhajala iz rimske plebejske družine Attii, ki se je preselila iz Rima v Este <ref>The miscellaneous Works of Edward Gibbon Vol 3 page 172</ref>, da je branila Italijo pred [[Ostrogoti]]. VendarA paje obstaja malo dokazov, ki podpirajobi podpirali to hipotezo. Imena zgodnjih članov družine kažejo, da je frankovski izvor veliko bolj verjetenverjetnejši. Prvi znani član hišedružine je bil mejni grovgrof Adalbert iz Mainza, znan samo kot oče Oberta I., palatinskega grofa iz Italije, ki je umrl okoli leta 975. Vnuk Oberta, Albert Azzo II., mejni grof iz Milana (996-1097996–1097) je zgradil grad v Este,Esteju v bližini [[Padova|Padove]] in se poimenoval po kraju. Imel je tri sinove iz dveh zakonskih zvez, od katerih sta dva postala prednika dveh vej družine:
* [[Welf I. Bavarski|Welf IV.]], najstarejši (umrl 1101), je bil sin Kunigunde (umrla 1056), zadnji starejših Welfov. Podedoval je premoženje svojega materinega strica Welfa, koroškega vojvode, in leta 1070 postal knez Bavarske in, je prednik starejše veje [[Dinastija Welf |rodbine Welf]].
* Hugh V., izhaja iz AzzoveAzzovega drugedrugega porokezakona z Garsendo iz kraja Maine, je podedoval je francosko grofijo [[Maine (provinca) |Maine]], zapuščinazapuščino materine dote, aki jo je prodalaprodal eno leto kasneje in umrlaumrl brez dedičev.
* Fulco I., mejni grof Milana (približno 1128/35), tretji sin, je prednik mlajše italijanske linije Este.
 
Dve preživeli veji, s knezom [[Henrik Lev |Henrikom Levom]] iz Saške in Bavarske na nemški strani (rodbina Welf), sta sklenili sporazum leta 1154, ki je italijanske posesti dodelil mlajši linijiveji Fulc - Este, ki je sčasoma pridobila Ferraro, Modeno in Reggio. Este sama je prevzela leta 1275 Padovo in leta 1405 (skupaj s Padovo) Benetke.
 
== Starejša veja, Welfi, volilni knezihannovrski Hannoverknezi ==
{{glavni| Dinastija Welf}}
[[Image:Coat of Arms of Great Britain (1714-1801).svg|100px|left]]
[[Image:Coat of Arms of Great Britain in Scotland (1714-1801).svg|100px|left]]
[[File:George I Oval.jpg|thumb|right|Jurij I. Britanski, po Božji milosti kralj Velike Britanije, Francije in Irske, zagovornik vere, volilni knezhannovrski Hannovraknez, vojvoda Braunschweig. Portret iz c.okoli 1714, leto njegovega nasledstva, delo sira GodfreyaGodfreyja Knellerja.]]
[[Image:Royal Arms of Great Britain (1714-1801).svg|100px|left|Grb Velike Britanije]]
 
Starejša veja rodbine Este, družina Welf, je posredovaladala bavarske vojvode Bavarske (1070-11391070–1139, 1156-11801156–1180), vojvodine Saškesaške (1138-11391138–1139, 1142- 11801142–1180), nemškega kralja (1198-12181198–1218) in vojvode Braunschweig-Lüneburg (1208-19181208–1918), ki so kasneje postali volilni knezihannovrski Hannoverknezi, ko sta leta 1705 združili dve veji družine leta 1705 združili.
 
Po miru, ki je končal [[Napoleonskenapoleonske vojne]] in preoblikoval Evropo inter se je začela veljati moderna doba, je bilobila s pogodbo razpuščenrazpuščena elektoratvolilna kneževina Hannover (vojvodstvo Braunschweig - Lüneburg, ki gajo je v osebno unijo dobil kralj Velike Britanije, [[Jurij III. Britanski|Jurij III.]]). Njena ozemlja so bila razširjena in država je bila uveljavljena v kraljestvo. Novo kraljestvo je obstajalo od leta 1815 do leta 1866, toda po nastopu kraljice [[Viktorija Britanska|Viktorije]] (ki ni mogla podedovati Hannovra po [[Lex Salica|salijskem zakonu]]) je leta 1837 prešla k njenemu stricu Ernestu Avgustu I. iz Hannovra in tako prenehala biti v osebni povezavi z britansko krono.
 
Rodbina Este je dala Veliki Britaniji in Združenemu kraljestvu "Hannovrskehannovrske monarhe" (1714-19011714–1901).
 
== Mlajša veja, mejni grofje Este ==
[[Image:ercole I d'Este.jpg|220px|thumb|Ercole I. d'Este je bil zelo pomemben pokroviteljzaščitnik umetnosti v časuobdobju italijanske renesanse.]]
Vse kasnejše generacije italijanske linijeveje so potomci Fulca d'EsteEsteja. Od leta 1171 naprej so se njegovi potomci imenovali mejni grofi Este.
 
Obizzo I. (umrl 1193), prvi mejni grof, se je boril proti cesarju [[Friderik I. Barbarossa|Frideriku I. BarbarossiBarbarosi]]. Njegov nečak Azzo d'Este VI. (1170-12121170–1212) je postal [[podeštat]] Mantove in Verone. Kot dota njegove nečakinje Marcheselle, je Ferrara prešla na AzzoAzza VI. d'Este. Leta 1242 je bil Azzo VII. ''Novello'' dosmrtno imenovan za podeštata.
 
Gospostvo Ferrare je postalopodedoval dedno pri ObizzuObizzo II. (umrl 1293), ki je bil proglašenrazglašen za grofa Ferrare leta 1264, grofa Modene leta 1288 in grofa ReggioReggia leta 1289. Ferrara je bila papeški fevd in družina Este je dobila položaj dednih papeških vikarjev leta 1332.
 
Ferrara je postala pomembno središče kulture, ko je podvladal NiccolòjemNiccolò III. d'Este (1384-14411384–1441), ki je z izjemno veličastnostjo sprejel številne papeže, še posebej [[Papež Evgen IV. |Evgena IV.]] V Ferrari je bil leta 1438 koncil, pozneje znan kot [[Florentinskiflorentinski koncil]].
[[Image:Pisanello 015.jpg|thumb|left| Pisanellov portret ''LeonelloLeonella d'EsteEsteja''.]]
 
Njegova naslednika sta bila njegova brata Leonello (1407-14501407–1450) in Borso (1413-14711413–1471), ki ga je leta 1452 cesar [[Friderik III. Habsburški |Friderik III.]] povzdignil v vojvodo Modene in Reggia,. inTe dobilvojvodine teje vojvodinedobil kot imperialne fevde. Leta 1471 mu je prejel vojvodino Ferrara kot papežev fevd od [[papež Pavel II.|papeža]] Pavlapodaril II.]]vojvodino Ferrara kot svoj fevd, za katerega so v [[palača Schifanoia |palači Schifanoia]] izdelali čudovite freske.
 
Borsa je nasledil polbrat Ercole (1431-15051431–1505), ki je bil eden najpomembnejših pokroviteljevpodpornikov umetnosti v poznem 15. in zgodnjem 16. stoletju v Italiji. Ferrara je postala kulturni center, znana predvsem po glasbi; [[Josquin des Prez]] je delal za vojvodo Ercola, [[Jacob Obrecht]] je prišel v Ferraro dvakrat in Antoine Brumel je bil glavni glasbenik od leta 1505. Ercolejeva hči Beatrice (1475-14971475–1497) se je poročila z milanskim vojvodomvojvodo [[Ludovico Sforza|Ludovicom Sforzo]]; druga hči, Izabela (1474-15391474–1539), se je poročila s Francescom GonzagaGonzago, markizom iz Mantove.
[[Image:Tizian 056.jpg|right|thumb|IsabellaTizianov portret Isabelle d'Este, Tizianov portret.]]
 
Naslednik Ercola I. je bil njegov sin Alfonso I. (1476-15341476–1534), tretji mož LucrezieLukrecije Borgia, hčere [[papež Aleksander VI.|papeža Aleksandra VI.]], sestre [[Cesare Borgia|CesareCesareja BorgiaBorgie]]. Alfonso I. je bil pokroviteljmecen [[Ludovico Ariosto |Ariosta]].
 
Sin Alfonsa in LucrezieLukrecije Borgie,Borgia Ercole II. d'Este (1508-15591508–1559), se je poročil z Renée Francosko, hčerjo [[Ludvik XII. Francoski|Ludvika XII.]]. Njegov sin Alfonso II. se je prvič poročil z LucrezijoLukrecijo, hčerkohčerjo velikega vojvode [[Cosimo I. Medičejski |Cosima I.]] iz [[Toskana|Toskane]]. Ko je umrla, se je poročil z Barbaro, sestro [[Maksimilijan II. Habsburški |Maksimilijana II.]], svetega romskegarimskega cesarja (1527-15761527–1576). Njegova tretja žena, Margherita Gonzaga, je bila hči vojvode Mantove.
Ercole je slavo Ferrare povzdignil na najvišjo točko, nadaljeval je kot pokroviteljzaščitnik [[Torquato Tasso|Torquata Tassa]] in [[Giovanni Battista Guarini|Giovannija Battista Guarinija]] ter na splošno podpiral umetnost in znanost, kot so princi njegove hiše to vedno počeli. LegitimnaZakonita linijaveja se je z njim končala leta 1597; cesar [[Rudolf II. Habsburški |Rudolf II.]] je kot njegovega dediča prepoznal svojega prvega bratranca Cesarja d'Esteja (1533-16281533–1628), člana kadetne veje, ki se je rodil izvenv zakonskezunajzakonski zveze,zvezi kiin je še naprej vladal v imperialnih okrožjih inter nadaljevalimel spriimek priimkomEste. Po drugi strani pa je Ferraro z orožjem anektiralpriključil leta 1598 [[papež Klemen VIII.]] zaradi nelegitimnosti dediča in jo vključil v [[Papeška država|papeško državo]].
 
Zadnjega vojvodo, ErcoleErcoleja III., so leta 1796 odstavili Francozi. Njegovi dve vojvodini sta postali [[Cispadanska republika]], ki se je leto kasneje združila v [[Cisalpinska republika |Cisalpinsko republiko]] in nato v NapoleonskoNapoleonovo kraljestvoKraljestvo Italije. Ercole je leta 1801 dobil majhno posest [[Breisgau]] na jugozahodu Nemčije, katere prejšnji vladarji, Habsburžani, so mu jo odstopili, vker so pričakovali, pričakovanjuda morebitnejim vrnitevbo Habsburžanomvrnjena, ker se je Ercolejeva hči Maria Beatrice Ricciarda d'Este poročila s habsburškim kadetom, nadvojvodom Ferdinandom iz linijeveje Avstrija - Este. Ercole je umrl leta 1803 in Breisgau jesta dobila hči in njen mož, ki ga je leta 1806 izgubil med napoleonsko reorganizacijo zahodnih ozemelj Svetega rimskega cesarstva v razširjeno in povečano Veliko vojvodstvo Baden.
 
<gallery>
File:201FerraraCastello.JPG|GradEstejev Estensegrad v Ferrari
File:P. Ducale visto dalla Ghirlandina.jpg|PalazzoVojvodska Ducalepalača v Modeni, zgrajena 1634, Francesco I. d’Este
</gallery>
 
== Avstrija - Este in Habsburžani ==
{{glavni| Avstrija-Este}}
Leta 1814, ko se je francoska vlada v Italiji končala, je bila Modena vrnjena hčerkihčeri pokojnega vojvode Ercola, Marii Beatrice in njenemu sinu, nadvojvodi Francisu iz Avstrijeveje Avstrija - Este. Družina je tako od leta 1814 do 1859 ponovno prevzela vojvodino Modena in Reggio z imenom Asburgo - Este (Habsburg - Este) in Avstrijo - Este. Leta 1859 je vojvodstvo izgubilo samostojnost v novi združeni Italiji in Francis V., vojvoda Modene, je bil odstavljen.
[[Image:ErcoleIIId'Este.jpg|thumb|Ercole III. d'Este je bil zadnji vojvoda Modene in ReggioReggia Emilie.]]
 
Družina Avstrija - Este je izumrla vpo moški linijiveji s smrtjo Francisa V. leta 1875. Njegova naslednica po krvi je bila njegova nečakinja, nadvojvodinja Marija Terezija Avstrija - Este (1919); ona in njen mož, princ Ludvik Bavarski, sta postala kraljica in kralj Bavarske. Sedanji voditelj te linijeveje družine je Franz, vojvoda Bavarski.
 
VendarFrancis V. se je Francis V. odločil, da obdrži ime Este v družini Habsburško - Lotarinški družini in svojo dediščino nagradi v linijiveji nadvojvode Karla Louisa, mlajšega brata cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški |Franca Jožefa]], podče pogojem, dabo dedič uporabljauporabljal ime Avstrija - Este. Prvi "posvojenec" je bil avstrijski nadvojvoda [[Franc Ferdinand]] Avstrijski (1863, neni izvirapovezan odz MarijeMarijo Beatrice Ricciarda d'Este), ki je prevzel ime Avstrija - Este in leta 1896 postal dedič domnevno habsburškega cesarstva, vendar je bil umorjen 28. junija 1914 v [[Sarajevo|Sarajevu]].
 
Ker so se njegovi otroci rodili v morganističnimorganatični zvezi s Sofijo, vojvodinjo Hohenberško, so Habsburžani imenovali svojega kmalu rojenega nečaka Roberta (1915-19961915–1996), drugega sina prihodnjega cesarja [[Karel I. Habsburško-Lotarinški |Karla I.]], kot naslednjega, ki je sprejel ime Avstrija - Este. prekoPo svojesvoji materemateri ZiteZiti Burbonsko Bourbonsko-Parmske Parmski (vnukinja Marie Terese Savojske, vojvodinje Lucce in Parme, ki je bila hči Marije Tereze Avstrija - Este, kraljice Sardinije, ki je bila hči Marije Beatrice Ricciarda d'Este in nadvojvode Ferdinanda Avstrija - Este), Robert je bil potomec Ercola III. Este, zato je bila linijaveja zadnjih EsteEstejevih vojvod ponovno povezana z imenom Avstrija - Este.
 
Danes je nosilec te tradicije najstarejši sin nadvojvode Roberta Avstrije - Este (1915-19961915–1996), Lorenz Otto Karl Avstrije - Este (1955). JePoročen poročenje s princeso Astrid Belgijsko, edino hčerkohčerjo kralja [[Albert II. Belgijski |Alberta II.]]. Leta 1995 je Lorenz prejel dodatni naslov princ Belgije.
 
Od leta 1991 otrokeimajo kličejonjuni zotroci naslovomte naslove:
* v mednarodnem merilu: princ (/-esa) Belgije, nadvojvoda (nadvojvodinja) Avstrije - Este, kraljevski princ (/-esa) Madžarske in Češke;
* belgijski naslov: princ (/-esa) Belgije, nadvojvoda (nadvojvodinja) Avstrije - Este (Habsburško - Lotarinška).
 
Najstarejši od njihovih otrok je princ Amedeo Belgijski, nadvojvoda Avstrije - Este (rojen 1986).
 
== Galerija ==
<gallery>
Image:Coat of arms of the House of Este (1239).svg|OriginalniIzvirni grb družine Este 1239–1431
image:Blason Nicolas III d'Este (1383 - 1441).svg|Grbe družine Este 1431–1452
Image:Coat of arms of the House of Este (1452).svg|Grb družine Este 1452–1471
Image:Coat of arms of the House of Este (1471).svg|Grb Estedružine inEste 1471
Image:Coat_of_arms_of_the_House_of_Este_(Ercole_I).svg|Grb družine Este 1471–1535
Image:Coat of arms of the House of Este (1535).svg|Grb družine Este 1535–1741
Image:Armoiries Este 1727.svg|Grb Estedružine inEste 1741
File:Armoiries Autriche-Este 1914.svg|Grb družine Avstrija - Este
</gallery>