|
V ZDA veljajo sledeče smernice:
[[Biopsija]] lezij, sumljivih za HCC, je še vedno kontroverznapredmet razprav. Pri bolnikih z velikimi tumorji, ki niso kandidati za operacijo ali presaditev, biopsija pogosto ni indicirana za potrditev diagnoze pred paliativnimi ukrepi, saj so klinični in slikovni dokazi prepričljivi in biopsija je potencialno tvegana.<ref name=":0" />
Pri bolnikih, pri katerih je lezija manjša od 1 cm, je manj kot 50 % lezij malignih in delež lažno negativnih rezultatov je visok. Priporočen je pristop z rednim sledenjem, biopsija ni priporočena.<ref name=":0" />
Pri bolnikih z lezijami v velikosti 1–2 cm naj bi bila izvedena biopsija. Ti bolniki imajo veliko tveganje za malignom. Če je rezultat pozitiven, so kandidati za operacijo, presaditev ali ablacijo. Kot pri manjših lezijah je pomemben delež lažnonegativnih rezultatov in dosledno sledenje je indicirano pri bolnikih z negativnim izvidom biopsije.<ref name=":0" />
Bolniki z lezijami, večjimi od 2 cm, s cirozo, z značilnimi izvidi slikovnih preiskav in povišanimi vrednostmi AFP, ne potrebujejo biopsije. Pri teh bolnikih je treba upoštevati možnost razsoja tumorja. Nekatere skupine zahtevajo biopsijo pred presaditvijo, druge delujejo le na podlagi kliničnih značilnosti. Pri bolnikih z atipičniminetipičnimi najdbami na slikovnih preiskavah, AFP ne bi smel biti precenjen – mnogo bolnikov, ki so imeli presaditev, ni imelo HCC.<ref name=":0" />
Pri bolnikih s cirozo, ki so predvideni za operacijo, je bilo preživetje povezano s stopnjo portalne hipertenzije. Bolnik naj ima število trombocitov manjše od 100.000×10<sup>9</sup>/L in normalno raven bilirubina. Pri bolnikih z majhnimi tumorji, ampak hudo stopnjo jetrne okvare, je presaditevapresaditev boljša izbira.<ref name=":0" />
== Etiologija ==
Kronični virusni hepatitis ([[Hepatitis B|hepatitis B ali hepatitis C]] ali okužba z obema) je najpomembnejši vzrok HCC-ja, razloži približno 85 % primerov. Z alkoholom povzročena poškodba jeter je najpomembnejši nevirusni dejavnik tveganja. Tudi kajenje je dejavnik tveganja. Na južnem Kitajskem in v podsaharski Afriki je uživanje hrane, okužene z glivo, ki proizvaja [[aflatoksin]], okoljska nevarnost, posebno pri posameznikih, okuženih s hepatitisom B. Preobremenitev z [[Železo|železom]], posebno v kontekstupri [[Dedna hemokromatoza|dednededni hemokromatozehemokromatozi]], je prav tako eksogeni dejavnik tveganja. Pomanjkanje α-1-antitripsina močno poveča tveganje za razvoj HCC. [[Debelost]] lahko skupaj s pridruženima problemoma [[Sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]] in nealkoholnega steatohepatitisa poveča tveganje za razvoj HCC; brez virusne okužbe. Tveganje za HCC se poveča, če je prisotnih več dejavnikov tveganja.<ref name=":3" />
[[Ciroza jeter|Jetrna ciroza]] je glavni klinični dejavnik tveganja, ne glede na njeno etiologijo. Ciroze se ne obravnava kot premaligno stanje, ampak kot vzporeden proces maligne transformacije v okoliščinah kronične jetrne bolezni.<ref name=":3" />
=== Patofiziologija HCC-ja, povezanega z metabolnim sindromom ===
HCC navadno nastane na ozadju ciroze. Dejavniki, ki so povezani z razvojem metabolnega sindroma in HCC, so morda neločljivo povezani. InzulinskaNeodzivnost rezistencana inzulin povezuje vse komponente metabolnega sindroma in izkazuje glavno vlogo v razvoju NALFD celo pri vitkih ljudeh z dobro glikemično kontrolo.<ref name=":4">{{Navedi revijo|url=|title=Primary hepatocellular carcinoma and metabolic syndrome: An update|author=Rahman R|author2= Hammoud GM|author3= Almashhrawi AA|author4= Ahmed KT|author5= Ibdah JA|date=15 Sep 2013|journal=World J Gastrointest Oncol. 2013;5:186–194|accessdate=|doi=10.4251/wjgo.v5.i9.186}}</ref>
InzulinskaNeodzivnost rezistencana inzulin preko lipolize in hiperinzulinemije vodi v kopičenje maščobe v jetrnih celicah. Nenormalno kopičenje maščobnega tkiva, sproščanje provnetnih citokinov, zaviranje protivnetnih citokinov in lipotoksičnost spodbujajo sistemsko in jetrno inzulinskoneodzivnost na rezistencoinzulin, kar vodi v hiperinzulinemijo.<ref name=":4" />
Predlaganih je bilo več mehanizmov, ki se morda dopolnjujejo in pri metabolnem sindromu omogočijo ugodno okolje za razvoj tumorja. To morda razloči patogenezo HCC-ja, povezanega z NAFLD od tiste, povezane z okužbami in prekomernim uživanjem alkohola (5).
Hiperinzulinemija vodi v zvišanjezvišuje [[Igf1|inzulinskega rastnega dejavnika IGF-1]] (IGF-inzulinski rastni dejavnik 1), ki ima pomembne proliferativne in protiapoptotične učinke. IGF-1 spodbuja [[Angiogeneza|angiogenezo]] preko povečane proizvodnje [[Endotelni rastni dejavnik|endotelnega rasnegarastnega dejavnika]] (EGF). Ta vodi v proliferacijo rakastih celic. ''. Upregulacija'' v poti IGF-1/[[IRS1 (insulin receptor substrate 1)]] prispeva k patogenezi HCC. Podobno, [[Peroksisom|peroksisomski proliferator-aktivirajoči receptor]] (PPARs) regulira mrežo genov, ki kodirajo beljakovine, vpletene v privzem maščobnih kislin, encimov, potrebnih za [[Oksidacija beta|betaoksidacijo maščobnih kislin]] in ketogenezo. PPAR je pomemben pri jetrni steatozi in njegova vloga pri karcinogenezi je bila pojasnjena.<ref name=":4" />
[[PPARs]] (receptorji, ki aktivirajo proliferacijo peroksisomov) regulira mrežo genov, ki kodirajo beljakovine, vključene v privzem maščobnih kislin, encimov, potrebnih za [[Oksidacija beta|betaoksidacijo maščobnih kislin]] in ketogenezo. Pomemben je pri jetrni steatozi in njegova vloga pri karcinogenezi je bila pojasnjena.<ref name=":4" />
Povečevanje maščobnega tkiva pri debelosti lahko vodi v sproščanje provnetnih citokinov. Presežek visceralne maščobe je bil dokazan kot neodvisni dejavnik tveganja za ponovitev bolezni po kurativnem zdravljenju. Interlevkin 6 (IL-6) je povezan z debelostjo povezanim vnetnim odzivom. Aktivira STAT3 (''Signal transducer and activator of transcription 3''), ki je močan spodbujevalec celične proliferacije in protiapoptotičnnih mehanizmov. [[Tumor nekrotizirajoči dejavnik]] (TNF) aktivira proonkogeno pot, vključno z JNK (''c-Jun N-terminal kinase''), [[NF-κB]] ''(nuclear factor kappa-light-chain-enhancer of activated B cells''), [[mTOR]] (''mechanistic target of rapamycin'') in zunajceličnimi signalno uravnavanimi kinazami. Prehranska in genetska debelost spodbujata jetrno vnetje in tumorogenezo preko ojačanja ekspresije IL-6 in TNF.<ref name=":4" /> ▼
▲Povečevanje maščobnega tkiva pri debelosti lahko vodi v sproščanje provnetnih citokinov. Presežek visceralne maščobe je bil dokazan kot neodvisni dejavnik tveganja za ponovitev bolezni po kurativnem zdravljenju. Interlevkin 6 (IL-6) je povezan z debelostjovnetnim povezanimodzivom vnetnimpri odzivomdebelosti. Aktivira [[STAT3 ]] ( ''Signalsignalni transducerprevodnik andin activatoraktivator of transcriptiontranskripcije 3 ''), ki je močan spodbujevalec celične proliferacije in protiapoptotičnnihprotiapoptotičnih mehanizmov. [[ TumorDejavnik nekrotizirajočitumorske dejavniknekroze]] (TNF) aktivira proonkogeno pot, vključno z JNK (''c-Jun N- terminalterminalna kinasekinaza''), [[NF-κB]] ''(nuclear factor kappa-light-chain-enhancer of activated B cells''), [[mTOR]] (''mechanistic target of rapamycin''), in zunajceličnimi signalno uravnavanimi kinazami. Prehranska in genetska debelost spodbujata jetrno vnetje in tumorogenezo preko ojačanja ekspresije IL-interlevkina 6 in TNFdejavnika tumorske nekroze.<ref name=":4" />
Izražanje [[Adiponektin|adiponektina]] (protivnetni citokin) je pri metabolnem sindromu in NAFLD znižano, zato morda ne uspe zavreti z endotoksini posredovanega vnetnega signaliziranja. Visoke vrednosti krožečega [[Leptin|leptina]] v NALFD izražajo provnetne in profibrinogene učinke v NALFD.<ref name=":4" /> ▼
▲Izražanje protivnetnega citokina [[Adiponektin|adiponektina]] (protivnetni citokin) je pri metabolnem sindromu in NAFLD znižano, zato morda ne uspe zavreti z endotoksini posredovanega vnetnega signaliziranja. Visoke vrednosti krožečega [[Leptin|leptina]] v NALFD izražajo provnetne in profibrinogene učinke vtega NALFDstanja.<ref name=":4" />
=== Klinične značilnosti HCC-ja v ozadju metabolnega sindroma ===
| 