Pitos: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
lektoriranje
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Vrstica 33:
=== Ladijska oblika ===
[[File:Uluburun10.jpg|thumb|left|200px|Ladja Uluburun s pitosi in drugimi predmeti]]
Ravnanje z velikimi pitosi sproža tudi vprašanje pomorskega prometa. V razbitinah trgovskih ladij iz bronaste dobe niso našli pitosov. Nedavna študija o tovoru iz [[Uluburunski brodolom|razbitin ladje Uluburun]] iz pozne bronaste dobe postavlja hipotezo o tovoru približno 20 ton, skupaj z 10 pitosi 3,5 tone ali vsak 0,35 tone, če je bil napolnjen s tekočino približno gostote vode. <ref>{{citation | first=Shih-Han Samuel | last=Lin | title=Lading of the Late Bronze Age Ship at Uluburun (Thesis) | year=2003 | publisher=Department of Anthropology, Texas A&M University | pages=iii, 162–185 | url=http://anthropology.tamu.edu/papers/Lin-MA2003.pdf}}</ref> Pitosi niso bili glavni tovor, bilo je tudi 10 ton bakrenih ingotov. Pitosi so bili razmeroma lahki, skupna masa 2,7 tone. Ni bila v vseh tekočina; v nekaterih zabojih je bila fina lončenina. Našli so ostanke pokrovov.
 
Lastna teža je bila ugotovljena za vse, razen za dva pitosa. Pitos KW 255 bi lahko imel prostornino 293 l, lastno težo po 120,25 kg. Najmanjša teža, 250 kW , je bila 43 kg. Ob domnevi, da velja neposredno razmerje med zmogljivostjo in težo praznega, je najmanjša zmogljivost približno 105 litrov. Ti približni podatki iz razbitin kažejo, da so pitose dejansko prevažali, ampak samo veliko manjše. Pitos iz Uluburuna bi bil še vedno bil pretežek za premikanje, če je bil poln tekočine. Skupaj s težo posode bi lahko bila teža 150 do 420 kg. Morali so imeti opremo za vleko na ladjo in spuščanje v skladišče.