'''Ferganska dolina ''', (uzbeško: ''Farg‘ona vodiysi '', kirgiško: ''Фергана өрөөнү '', tadžiško: ''водии Фaрғонa '', rusko: ''Ферганская долина '', perzijsko: وادی فرغانه) je geografsko območje, ki se večji del nahaja v vzhodnem delu Uzbekistana[[Uzbekistan]]a. To jeJe najbolj gosto naseljena regija v Uzbekistanu, v njej živi skoraj tretjina njenih prebivalcev. Velja za kulturno središče Srednje Azije. Dolina jesega razdeljenaše med Uzbekistan,v [[Tadžikistan ]] in [[Kirgizistan ]]. ▼
{{popravi|razlog=slaba slovenščina, slovnične in pravopisne napake, nejasno/nedosledno prečrkovanje tujih lastnih imen}}
▲Ferganska dolina (uzbeško: Farg‘ona vodiysi, kirgiško: Фергана өрөөнү, tadžiško: водии Фaрғонa, rusko: Ферганская долина, perzijsko: وادی فرغانه) se večji del nahaja v vzhodnem delu Uzbekistana. To je najbolj gosto naseljena regija v Uzbekistanu, v njej živi skoraj tretjina njenih prebivalcev. Velja za kulturno središče Srednje Azije. Dolina je razdeljena med Uzbekistan, Tadžikistan in Kirgizistan.
[[Slika:63 V Osh (42).JPG|thumb|300px|right|Cesta v Fergansko dolino pelje preko prelaza Kamchik (2267 m nmv)]]
== Geografija ==
'''Ferganska dolina ''' leži v porečju rek Narin in Kara Darja, ki po združitvi tvorita [[Reka|rek]]o [[Sir Darja]]. Ima obliko diamanta in meri 300 km od vzhoda do zahoda in 170 km od severa do juga. Nadmorska višina doline je 400-500 m. Skoraj 25.000 kvadratnih kilometrov obdelovalne zemlje je obdano s pogorjem Kuramin na severozahodu, gorovjem Chatkal na severu, gorovjem Fergana na vzhodu in pogorjem AlayAlaj in Turkestan na jugu. Praktično ni neobdelanih površin, glavni posevek je [[bombaž]]. V starih časih je imela dolina, zaradi izjemne [[Flora|flor]]e, vzdevek "''Zlata dolina "''. ▼
Dolina je [[Tektonika plošč|tektonskega]] porekla in je z vseh strani obkrožena z gorami. Prej omenjene reke se napajajo ziz več kot 70 gorskimigorskih [[potok]] iov. Ker se večina teh tokov zlorablja za namene namakanja, ne dosežejo reke [[Sir DarjeDarja]]. Reke prinašajo iz gora rodovitne [[sediment]]e. Osrednji del geološke [[ depresijaDepresija (geologija)|depresij]]e, ki tvori dolino, je globoka med 6-7 km in je v veliki meri napolnjena s sedimenti, ki segajo v [[perm]]-[[trias]]no starost. Nekateri morski sedimenti so [[karbonat]]i in [[Glina|glin]]e. Plodna tla in dovolj vode za namakanje jesta podlaga za razvoj [[Kmetijstvo| kmetijstvkmetijstva]] a, posledica pa gosta naseljenost doline. ▼▲'''Ferganska dolina''' leži v porečju rek Narin in Kara Darja, ki po združitvi tvorita [[Reka|rek]]o [[Sir Darja]]. Ima obliko diamanta in meri 300 km od vzhoda do zahoda in 170 km od severa do juga. Nadmorska višina doline je 400-500 m. Skoraj 25.000 kvadratnih kilometrov obdelovalne zemlje je obdano s pogorjem Kuramin na severozahodu, gorovjem Chatkal na severu, gorovjem Fergana na vzhodu in pogorjem Alay in Turkestan na jugu. Praktično ni neobdelanih površin, glavni posevek je [[bombaž]]. V starih časih je imela dolina, zaradi izjemne [[Flora|flor]]e, vzdevek "Zlata dolina".
▲Dolina je [[Tektonika plošč|tektonskega]] porekla in je z vseh strani obkrožena z gorami. Prej omenjene reke se napajajo z več kot 70 gorskimi [[potok]]i. Ker se večina teh tokov zlorablja za namene namakanja, ne dosežejo Sir Darje. Reke prinašajo iz gora rodovitne [[sediment]]e. Osrednji del geološke [[depresija|depresij]]e, ki tvori dolino, je globoka med 6-7 km in je v veliki meri napolnjena s sedimenti, ki segajo v [[perm]]-[[trias]]no starost. Nekateri morski sedimenti so [[karbonat]]i in [[Glina|glin]]e. Plodna tla in dovolj vode za namakanje je podlaga za razvoj [[Kmetijstvo|kmetijstv]]a, posledica pa gosta naseljenost doline.
Ferganska dolina je bogata s številnimi naravnimi viri, vključno z [[zlato]]m, [[nafta|naft]]o, [[Baker|bakrom]] in drugimi surovinami.
[[KlimaPodnebje]] je kontinentalnakontinentalno. Med poletjem in zimo so velike temperaturne razlike. Padavin je malo (posebno poleti dežja skoraj ni, pozimi pogosto pada sneg). To je posledica velike oddaljenosti od kateregakoli morja, tako da vlažen zrak sploh ne pride do Ferganske doline. Prevladuje [[stepa]]. Pomanjkanje padavin kmetijstvo nadomesti z intenzivnim namakanjem. Blaga klimaPodnebje omogoča rastno dobo 240 dni na leto.
V dolini se nahaja mesto [[Taškent]], glavno mesto Uzbekistana. Ferganska dolina je sicer razdeljena na pet regij: Fergana, Andijon, Namangan v [[Uzbekistan]]u, KhojandHojand (ki se nahaja v [[Tadžikistan]]u) in [[OshOš]] (ki se nahaja v [[Kirgizistan]]u).
== Prebivalstvo ==
Ferganska dolina je najgosteje naseljen del Srednje Azije, v njej živi več kot deset milijonov ljudi ali 20% prebivalstva Srednje Azije. V vseh državah, ki si delijo dolino, je tukaj največ prebivalcev in so mesta največja. Do sovjetske zasedbe so v dolini živeli [[Uzbeki]], [[Tadžiki]] in [[Kirgizi]]. Tudi zato je bilo težko vzpostaviti [[Državna meja|državne meje]] med novo nastalimi državami. ObstojajoObstajajo tako [[Eksklava|eksklav]]e, kot [[Enklava in eksklava|enklave]]. V doliniTu je prav tako mnogo etničnih manjšin, ki pripadajo različnim narodom (Uzbeki v Kirgizistanu, Kirgizi v Tadžikistanu). ▼
▲Ferganska dolina je najgosteje naseljen del Srednje Azije, v njej živi več kot deset milijonov ljudi ali 20% prebivalstva Srednje Azije. V vseh državah, ki si delijo dolino, je tukaj največ prebivalcev in so mesta največja. Do sovjetske zasedbe so v dolini živeli [[Uzbeki]], [[Tadžiki]] in [[Kirgizi]]. Tudi zato je bilo težko vzpostaviti [[Državna meja|državne meje]] med novo nastalimi državami. Obstojajo tako [[Eksklava|eksklav]]e, kot [[Enklava in eksklava|enklave]]. V dolini je prav tako mnogo etničnih manjšin, ki pripadajo različnim narodom (Uzbeki v Kirgizistanu, Kirgizi v Tadžikistanu).
[[Slika:63 V Osh (69).JPG|thumb|300px|right|Zaradi etničnih nemirov je na cesti v Fergansko dolino polno kontrolnih točk]]
== Zgodovina ==
Ferganska dolina ima dolgo [[Zgodovina|zgodovin]]o. Prvi sledovi poselitve so datiranidatirajo v srednjisrednjo [[bronasta doba| bronastibronasto dobidobo]]. Zlasti na severozahodnem območju so znani številni sledovi naselij in grobišč. Prebivalci teh naselij so se ukvarjali z [[živinoreja|živinorej]]o in [[kovaštvo]]m. Okoli leta 1500 pr. n. št. je bila na teh lokacijah Andronovo-Tazabag' jab-skajabska kultura, nasledila jo je v pozni bronasti dobi kultura TschustČust, ki je že poznala poljedelstvo. Od 900 let pred našim štetjem je bila poznana kultura Ejlatan, poimenovana po utrjenem mestu Ejlatan. ▼
V zgodnji [[železna doba|železni dobi]] je obstajalo v Ferganski dolini kraljestvo DayuanDajuan, ki je bilo znano po visoko razvitem kmetijstvu in [[konjereja| konjerejkonjereji]] i. Pomembna naselja v tem času so bila SchurabaschatŠurabašat in mlajši MarchamatMarhamat. ▼▲Ferganska dolina ima dolgo [[Zgodovina|zgodovin]]o. Prvi sledovi poselitve so datirani v srednji [[bronasta doba|bronasti dobi]]. Zlasti na severozahodnem območju so znani številni sledovi naselij in grobišč. Prebivalci teh naselij so se ukvarjali z [[živinoreja|živinorej]]o in [[kovaštvo]]m. Okoli leta 1500 pr.n.št. je bila na teh lokacijah Andronovo-Tazabag'jab-ska kultura, nasledila jo je v pozni bronasti dobi kultura Tschust, ki je že poznala poljedelstvo. Od 900 let pred našim štetjem je bila poznana kultura Ejlatan, poimenovana po utrjenem mestu Ejlatan.
▲V zgodnji [[železna doba|železni dobi]] je obstajalo v Ferganski dolini kraljestvo Dayuan, ki je bilo znano po visoko razvitem kmetijstvu in [[konjereja|konjerej]]i. Pomembna naselja v tem času so bila Schurabaschat in mlajši Marchamat.
Že leta 500 pred našim štetjem je bil zahodni del Ferganske doline del regije SogdianaSogdija, ki ji je vladalvladalo imperij[[Ahemenidsko Achaemenidov, obcesarstvo]] [[Darej I.|DarejuDareja I. VelikemVelikega]]. Neodvisni in bojeviti Sogdijci so tvorili mejno območje med Perzijci Achaemenidi(Ahemenidi) in [[Skiti]] na severu in vzhodu. Sogdijske trdnjave je premagal v letu 327 pred našim štetjem [[Aleksander Veliki]]. V 3. stoletju pred našim štetjem je območje postalo del [[Grško-baktrijsko kraljestvo|grško-Bactrianskebaktrijskega kraljevinekraljestva]]. Aleksander Veliki je ustanovil pomembno mesto KhujandHujand, ki je danes v Tadžikistanu. Okoli leta 220 pr. n. št. pride do prvih odprav proti [[Kašgar]]ju in [[Urumči|UrumqiUrumči]]ju v kitajskem Turkestanu, kar predstavlja prve znane stike med Kitajsko in Zahodom. O tem pričajo najdbe več [[kip]]cev grških vojakov, ki so bili odkriti severno od Tien ShanaTienšana, na pragu Kitajske in so danes na ogled v muzeju v [[Xinjiang]] v UrumqijuUrumčiju, o čemer piše grški [[zgodovinar]] [[StraboStrabon]]. Območje FerganaFergane, ki ga Kitajci imenujejo DayuanDajuan, je bilo sestavni del grško-Bactrianskebaktrijskega kraljevinekraljestva še v času DemetriusDemetrija I. BactrijskegaBaktrijskega (okoli 120 let pred našim štetjem), ko se začnejo vdori Yuezhov z vzhoda in Sakas [[Skiti|Skitov]] z juga.
Kmetijska dejavnost DayuanaDajuana ali Ferganske doline, pridelava žit in grozdja (za vinavino) je pripomoglo k povezavi med urbanimi kulturami in, [[Indoevropski jeziki|indoevropski]]mi jeziki in kitajsko civilizacijo, kar je imelo za posledico odprtje [[Svilna cesta|Svilne ceste]] v 1. stoletju pr. n. št.
Zaradi prehodnosti Ferganske doline proti Kitajski, so si izmenično sledile nadvlade različnih ljudstev. V 2. st. Kushani[[Kušani]] osvojijo večino ozemlja, ki je danes del severne [[Indija|Indije]] in Pakistana[[Pakistan]]a in si s tem omogočijo tudi trgovanje na dolge razdalje, ki povezujejo Srednjo Azijo z [[dinastija Han|dinastijo Han]] iz Kitajske in [[rimskiRimski imperij]] v Evropi. KushaniKušani obvladujejo prostor do 4. stoletja, ko zoroasterskizoroastrsko Perzijskiperzijsko Sassanidski[[Sasanidsko imperijcesarstvo]] napade Kushanskokušhansko ozemlje z jugozahoda. V obdobju od 4. in 5. stoletja ima SassanidskiSasanidsko imperijcesarstvo pod neposrednim nadzorom Transoxiano[[Transoksanija|Transoksanijo]] in Fergano.
V 6. stoletja na tem mestu nastane kraljestvo Kök Türk, ki traja do prvega četrtletja 8. stoletja, razen v obdobju kitajske nadvlade med letoma 659 in 681.
V 8. stoletju v FerghanskiFerganski dolini vlada močno rivalstvo med Kitajsko [[dinastija Tang|dinastijo Tang]] in širjenjem muslimanske moči, kar vodi v bitko za Talas leta 751 in ki je zaznamovala zmago islama[[islam]]a in umik Kitajske iz Srednje Azije.
Samanidski imperij[[Samanidi]] zavlada nad TransaxonijoTransoksanijo in Fergano. Leta 819, Ahmad Ibn Asad, sin Asad Ibn-ibn Samana dobi oblast nad državo FerganaFergano z guvernerjem kalifom [[Al Ma'mun-Mamun]]om iz Khorasana,Horasana. Po smrti svojega brata NuhaNuh ibn Asada, ki je vladal v [[Samarkand]]u, si Ahmad in drugi brat Yahya ibn Asad predajata oblast nad državo. Do smrti leta 864 ali 865 je bil Ahmada vladar večine TransoxianeTransoksanije, [[Buhara|Buhare]] in [[Horezm|Horezma]]. Samarkand in Fergano je dobil sin Nasr I. Samanid in kasneje številni drugi muslimanski vladarji dinastije Samanidov. Po propadu Samanidov v 10. stoletju, so Fergano osvojili Karahanidi. Vzhodni del Fergane je bil pozneje, v skladu z dogovorom prepuščen KarakhitayemKarahhitajem. KarakhanidiKarahanidi so vladali do leta 1212, ko je zahodni del ozemlja osvojil Horezmskihorezmski šah.
Mongolski vladar [[Džingiskan]] je napadel TransoxianoTransoksanijo in Fergano leta 1219 v času osvajanja Horezma. Pred njegovo smrtjo leta 1227 je nasledil dežele drugi sin [[Čagataj]] in ta regija sejih preimenujepreimenoval v Čagatajski kanat. Ampak ni trajalo dolgo. Fergana postaneje postala del večjega turško-mongolskega imperija. Ta mongolska nomadska konfederacija se imenujeje BARLASimenovala [[Barlasi]]. Naselili so se v Turkmenistanu (ki je nato postal znan tudi kot MoghulistanMogulistan - "Dežela Mongolov ") in se pomešali z lokalnim in turško govorečim prebivalstvom. V času vladavine [[Timur Lenk|Timur]]ja postanejo BARLASBarlasi temeljito poturčeni tako v jeziku kot navadah. Poleg islama, je Srednja Azija od Turkov in Mongolov sprejela tudi perzijsko literaraturoliteraturo in visoko kulturo. [[Perzijska književnost]] je bila ključnega pomena pri asimilaciji Timuridske elite v perzo-islamsko dvorno kulturo. Timur, ustanovitelj dinastije Timuridov, je dodal dolino v nov enoten imperij v poznem 14. stoletju, ko mu je vladal iz območja Samarkanda.
Ker se je dolina nahajala na severnem kraku Svilne ceste, je odigrala pomembno vlogo pri razcvetu srednjeveškega srednje-azijskegasrednjeazijskega islama. Timurjev najbolj znani sin [[ZakhritdinZahritin MuhammadMohamed [[Babur]], Timurjev dedič, državnik, slavni osvajalec in pesnik (avtorjaavtor znamenitega epa "Babur -nome"''Baburnama'') in ustanovitelj dinastije Baburidov in Velikegavelikega Mughalskega[[Mogulski imperij|Mogulskega imperija]] v [[Indija|Indij]]i (1526-27 in je trajal 300 let), je islamski vpliv razširil na dele današnje Rusije, Kitajske in Južne Azije.
Ferganski dolini je, v obdobju [[srednji vek|srednjega veka]], vladalo več muslimanskih držav. Od 16. stoletja dinastija ShaybanidovŠajbanidov iz Buharskega Kanatakanata, leta 1599 jo nadomesti Janid iz Buharske dinastije. Leta 1709 ShaybanidskiŠajbanidski emir ShahrukhŠahruh iz uzbeškega Minglarja razglasi neodvisnost na vzhodnem delu Ferganske doline. Zgradil je [[Citadela|citadel]]o in središče prenesel v mesto Kokand. Kanat Kokand se je raztezal čez ozemlja današnjega vzhodnega Uzbekistana in Tadžikistana, Kazahstana in celo v južno Kirgizijo.
Leta 1876, iz nekdanjega Kokandskega kanata, Fergana postane provinca ruskega Turkestana. Na severu in severozahodu je bila omejena s pokrajino ob Sir Darji, s Samarkandom na zahodu in Zhetysu-jemZhetisujem na severovzhodu (po kitajsko KashgariaKašgar), na vzhodu z Buharo in na jugu z Afganistanom. Njene južne meje na [[Pamir]]ju, so bile določene z dogovorom angleško-ruske komisije leta 1885 in so potekale od jezera Zorkul na kitajski meji, KhignanHignan, RoshanRošan in WakhanWahan jeso bili dodeljeni Afganistanu v zameno za del Darvaza (na levem bregu reke Panj). Območje je bilo veliko približno 53.000 km², od tega 17.600 km² na Pamirju.
Leta 1924 so nove meje, ki ločujejo Uzbekistansko SSR in Kirgiško SSR, prekinile vzhodni del Ferganske doline, kot tudi pobočja, ki jo obkrožajo. Leta 1928 je nastala Tadžiška ASSR polnopravna republika in del te je bila okolica KhujandaHujanda. To pa je onemogočilo naravni izhod iz doline proti Samarkandu in Buhari. Vendar pa v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] nobena od teh mej ni predstavljala ovir. Celotna regija je bila del enega gospodarstva, naravnana na proizvodnjo bombaža, prečkanje mej ni bil problem.
Z nastankom novih držav leta 1991 se je to stanje zelo poslabšalo. Uzbekistan redno zapira svoje meje s Tadžikistanom in Kirgizistanom, kar povzroča velike težave za trgovino in za migracije ljudemljudi, ki živijo na tem območju. Potniki iz KhujandaHujanda v [[Dušanbe]] ne morejo uporabljati cest skozi Uzbekistan, temveč morajo prečkati visoke gorske [[prelaz]]e med obema mestoma po svojem ozemlju. Podobno so otežene komunikacije med [[Biškek]]om in [[OshOš]]em. Etnične napetosti so stalnica, pogosti so uzbekistansko-kirgiški spori.
Nasilje je začelo naraščati v letu 2010 v okvirukirgiškem Kirgiškega deladelu doline, segreto z etničnimi napetostmi, poslabšanjem gospodarskih razmer zaradi svetovne gospodarske krize in političnih konfliktov. V aprilu in juniju 2010 je bilo v spopadih v Ošu in Jalal-Abadu okoli 200 ljudi ubitih in več kot 2000 ranjenih. V Uzbekistan je poskušalo prebegniti med 100.000 in 300.000 beguncev, pretežno iz uzbekistanskeuzbeške narodnosti, kar je povzročilo veliko humanitarno krizo.
== Gospodarstvo ==
[[Slika:63 V Osh (79).JPG|thumb|300px|right|Debelorite ovce na glavni tranzitni cesti]]
Že v času [[carska Rusija|carske Rusije]] je bilo v Ferganski dolini okoli 3.000.000 hektarjev obdelovalnih površin, od tega okoli dve tretjini stalno namakanih, preostala tretjina pa delno namakana. Glavni pridelki so bombaž, [[pšenica]], [[riž]], [[ječmen]], [[koruza]], [[proso]], [[lucerna]], [[tobak]], [[zelenjava]] in [[sadje]]. Vrtnarjenje se izvaja z veliko znanja in uspeha. Vzrejali so veliko število [[konj]], [[govedo]] in [[ovce]] ( znana je posebna pasma ''debelorite ovce'') ter [[kamela|kamele]]. Več kot 17.000 hektarjev je zasajenih z [[vinska trta|vinsko trto]], okoli 350.000 hektarjev z bombažem. Včasih je bilo pokrito z [[gozd]]om skoraj 1.000.000 hektarjev površin. Vlada je ohranila gozdarske kmetije v Margelanu, od koder je bilo 120.000 do 200.000 mladih dreves vsako leto brezplačno razdeljeno med prebivalce pokrajine.
Gojenje [[sviloprejka|sviloprejk]], nekdanja uspešna industrija, je razpadla, kljub spodbujanju državnih kmetij.
Pridobivajo [[premog]], [[železo]], [[žveplo]], [[mavec]], [[kamena sol|kameno sol]] in jezersko nafto, le zadnji dve v velikih količinah. V poznem 19. stoletju je bilo v Ferganski dolini nekaj majhnih naftnih vrtin, ki pa ne delujejo več. V carskih časih je bilo 70 do 80 tovarn, ki so se ukvarjale s čiščenjem bombaža, ki prav tako zamirajo. Glavni izdelki domače obrti so [[usnje]]ni in sedlarski izdelki, [[papir]] in jedilni pribor. V sovjetskih časih je bilo to manj pomembno, saj je bila industrija skoncentrirana v mestih Samarkand in Buhara.
V preteklosti je bila Ferganska dolina pomembna vmesna postaja na Svilni cesti tako za blago kot ljudi, ki so potovali iz Kitajske na Bližnji vzhod in v Evropo. Po prečkanju prelazov iz KashgarjaKašgarja v Xinjiangu, so se trgovci oskrbeli in nabavili dodatne količine kakovostne svile, izdelane v Margilanu. Najbolj znan izvoz iz regije so bili "''nebeški"'' ferganski konji, ki so jih močno čislali v dinastiji Han, v resnici pa so bili vzgojeni v [[stepa]]h okrog Buhare ali na severu v Taškentu. V 19. stoletju so trgovino razširili v Rusijo. Izvažali so surov bombaž, svilo, surov tobak, kože, sadje in bombažne ter usnjene izdelke, uvažali pa so [[tekstil]], [[čaj]] in [[sladkor]] in del ponovno izvozili v KashgarKašgar. Skupna trgovina je leta 1911 dosegla vrednost skoraj 5,6 mio US $. Danes je tudi trgovino prizadela [[recesija]]. Edini pomemben mednarodni izvoz je bombaž ter obrat [[avtomobil]]ov [[Daewoo]]-ja v Andijanu.
== Živalstvo ==
Na tem območju živijo različne divje živali. [[Ptice]], vključno [[galebi]], [[Fazan|fazani]] in [[vrana|vran]]e ob obalah rek. Gore so dom ptic roparic pa tudi [[medved]]ovmedvedov, [[volk]]ov, [[lisica|lisic]], [[šakal]]ov, [[ježevec|ježevcev]], [[jazbec]]evov in [[Svizec|svizcev]]. Nekaj jih je vključeno na "[[Rdeči seznam IUCN|Rdeči seznam]]", svetovni seznam živali, ki jim grozi izumrtje. Lov na te živali je prepovedan.
== Zunanje povezave ==
*[http://www.ferghana.ru Ferghana.Ru Fergana news]
*[http://fergart.com Umetnost Ferganske doline]
*[http://www.vasa.abo.fi/users/rpalmber/enclaves.htm Enklave na svetu]
*[http://www.cawater-info.net/canal-automation/index_e.htm Projekt izgradnje kanala]
*[http://cominganarchy.com/2005/12/23/enclaves-iii-the-fergana-valley/ Enklave v Ferganski dolini]
| 