Afganistan: Razlika med redakcijama

Čeprav je v Afganistanu samo 12 % površja primernega za obdelovanje, se 85 % Afganistancev ukvarja s [[kmetijstvo]]m. To je v glavnem ob rekah, vendar so si zgradili podzemne kanale, s pomočjo katerih namakajo obdelovalne površine. Večinoma se preživljajo s [[poljedelstvo|poljedelstvom]], vendar jih ogroža množica povsod prisotnih [[mina|min]]. V glavnem pridelujejo [[žito]], [[zelenjava|zelenjavo]], orehe, [[orehbombaž]]e, bombaž ter nekaj [[sadje|sadja]]. Afganistanci izvažajo tudi kože [[karakulskekarakulska ovceovca|karakulskih ovc]]. Država ima slabo razvito [[industrija|industrijo]]. Veliko je delavnic za izdelavo [[Preproga|preprog]], kožuhov in [[vezenina|vezeninevezenin]]. Pomemben je tudi [[zemeljski plin]], ki ga v glavnem izvažajo v [[Rusija|Rusijo]] po [[plinovod]]u. Gospodarstvo je še dodatno prizadeto zaradi vojn.

Afganistan ima čez 1400 mineralnih polj,<ref name="prospects">{{cite web|title=Market Prospects|url=http://www.aisa.org.af/Content/Media/Documents/Mining17112014133916625553325325.pdf|publisher=Afghanistan Investment Support Agency|accessdate=1 July 2016}}</ref><ref>{{cite web|title=Minerals in Afghanistan|url=https://www.bgs.ac.uk/afghanminerals/docs/gold_a4.pdf|accessdate=1 July 2016}}</ref><ref>{{cite web|last1=Latifi|first1=Ali M.|title=Afghan mines among world's most dangerous|url=http://www.aljazeera.com/indepth/features/2013/09/201391515580675531.html|publisher=Al Jazeera|accessdate=1. julija 2016|date=2013}}</ref> ki vsebujejo [[barit]], [[kromit]], [[premog]], [[baker]], [[zlato]], [[železo]], [[svinec]], [[litij]], [[naravni plin]], [[nafta|nafto]], [[dragi kamen|drage in poldrage kamne]], [[sol]], [[žveplo]], [[cink]] in druge minerale.<ref name="prospects"/><ref>{{cite web|last1=Kuo|first1=Chin S.|title=The Mineral Industry Of Afghanistan|url=http://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/country/2010/myb3-2010-af.pdf|accessdate=1. julija 2016}}</ref> Vrednost še nedotaknjenih mineralnih bogastev naj bi dosegala 3 bilijone ameriških dolarjev, po besedah predsednika Karzaja celo 30 bilijonov dolarjev.<ref>{{cite web|url=http://www.bloomberg.com/news/articles/2013-12-15/karzai-tells-investors-u-s-will-meet-his-security-pact-demands|title=Karzai Woos India Inc. as Delay on U.S. Pact Deters Billions|first=Kartikay|last=Mehrotra|publisher=}}</ref>