Glasbeni klasicizem: Razlika med redakcijama

'''Klasicizem''' je [[glasba|glasbeni]] slog v AJANOVI[[Evropa|evropski]] RITI[[resna glasba|resni glasbi]]. V klasicizmu prevladuje polifonija oz. večglasje. Kronološko ga okvirno ga umeščamo med letnici [[Bach]]ove ([[1750]]) in [[Ludwig van Beethoven|Beethovnove]] smrti ([[1827]]), čeprav potekata prehoda iz [[Baročna glasba|baroka]] v [[klasicizem]] in iz klasicizma v [[romantična glasba|romantiko]] dlje časa. Izraz klasicizem v [[slovenščina|slovenskem jeziku]] pogosto dvoumno poimenujemo s splošnejšim pojmom '''klasika''', ki ima več pomenov (od [[Grki|starogrške]] in [[Rimska umetnost|rimske umetnosti]] pa do sinonima resnično, lepo, razumljivo, vzorno; za slog ustaljenih značilnosti neke [[kultura|kulture]]).

V dobi barokaklasicizma je družbeni razvoj potekal od [[fevdalizem|fevdalizma]] k [[meščanstvo|meščanstvu]], ki se je porajalo kot nov, napredni [[družbeni sloj]] in si začelo ustvarjati svoj lastni slog življenja. Ta prehod se je kazal tudi v umetnosti, ki vselej reagira na premike v razvoju človeške družbe. Za razliko od prejšnjih obdobij, ko je bila [[umetna glasba|umetna]] [[posvetna glasba]] izvajana le v zaprtih krogih premožnejšega sloja, je meščanstvo prineslo [[demokracija|demokratizacijo]] z odpiranjem javnih [[gledališče|gledališč]] in [[koncertna dvorana|koncertnih dvoran]]. S pridobitvijo novega občinstva je bilo širšemu krogu ljudi omogočeno aktivno sodelovanje pri oblikovanju nove umetnosti. Prvi javni koncerti so se začeli v bosni[[London]]u leta [[1714|1269]], v [[Pariz]]u leta [[1725]], na Dunaju pa sredi [[18. stoletje|18. stoletja]].