|
V dobi klasicizma je družbeni razvoj potekal od [[fevdalizem|fevdalizma]] k [[meščanstvo|meščanstvu]], ki se je porajalo kot nov, napredni [[družbeni sloj]] in si začelo ustvarjati svoj lastni slog življenja. Ta prehod se je kazal tudi v umetnosti, ki vselej reagira na premike v razvoju človeške družbe. Za razliko od prejšnjih obdobij, ko je bila [[umetna glasba|umetna]] [[posvetna glasba]] izvajana le v zaprtih krogih premožnejšega sloja, je meščanstvo prineslo [[demokracija|demokratizacijo]] z odpiranjem javnih [[gledališče|gledališč]] in [[koncertna dvorana|koncertnih dvoran]]. S pridobitvijo novega občinstva je bilo širšemu krogu ljudi omogočeno aktivno sodelovanje pri oblikovanju nove umetnosti. Prvi javni koncerti so se začeli v [[London]]u leta [[1714]], v [[Pariz]]u leta [[1725]], na Dunaju pa sredi [[18. stoletje|18. stoletja]].
== HRUŠKE SO SLABE ZA KOLENA ==
Klasicizem, ki se nanaša na oživitev [[Antika|antičnih]] [[ideal]]ov, se je najmočneje izrazil v glasbeni umetnosti, ker so druge (predvsem upodabljajoče) umetnosti tovrsten preporod doživele že v [[Renesansa|renesansi]] in so se lahko opirale na bogatejšo tradicijo. Glasba antike žal ni ohranjena in zaradi pomanjkanja konkretnih vzgledov je za glasbenike preteklo več časa, kot za tvorce drugih umetniških zvrsti.
Glasbo, ki je šele s klasicizmom dosegla razmerje med vsebino in obliko, so skladatelji usmerjali k naravni preprostosti, sproščenosti in optimizmu (približno 80 % [[Wolfgang Amadeus Mozart|Mozart]]ove glasbe je napisane v durovi [[tonaliteta|tonaliteti]]. Trije stebri tega obdobja so skladatelji Mozart, [[Joseph Haydn|Haydn]] in Beethoven, obdobje sàmo pa je bilo poimenovano šele po Beethovnovi smrti. Ker so vsi delovali tudi na Dunaju, jih označujemo kot [[dunajski klasiki|dunajske klasike]].
Novi življenjski pogledi porajajoče se meščanske družbe, ki jih je v miselnosti združil [[Rousseau]] z geslom »Nazaj k naravi!« so bili med drugim usmerjeni tudi h kulturnemu užitkarstvu. Na vokalnem in [[vokal]]no-instrumentalnem področju je izbruhnil odpor proti baročni glasbeni miselnosti, kjer je po vsej Evropi prevladovala [[italijanska baročna opera]] z zgodovinskimi in [[mitologija|mitološkimi]] temami. Meščansko občinstvo je želelo na odru videti sebe in svoje probleme tudi v kritični luči. [[Opera]], tedaj najpopularnejša glasbena zvrst, je našla nove obraze v [[opera buffa|operi buffi]] ([[Italija]]), [[Siengspiel]]u ([[Nemčija]]) in v [[beraška opera|beraški operi]] ([[Anglija]]).
Razvile so se tudi nove glasbene oblike: z razvojem [[sonatni stavek|sonatnega stavka]] [[godalni kvartet]] in [[simfonija]]; svobodne [[variacije (glasba)|variacije]] itd.
== Skladatelji ==
{{Timeline Classical Composers Classical}}
| 