Redakcija: 14:47, 29. oktober 2017 uredi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.068 urejanj m Ljuba brank je premaknil(-a) stran Tretji carigrajski koncil na Tretji koncil v Konstantinoplu: Carigrad ni obstajal ← Starejše urejanje		Redakcija: 14:48, 29. oktober 2017 uredi razveljavi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.068 urejanj uskladitev Novejše urejanje →
Vrstica 2: {{Infobox Ecumenical council \| council_name = Tretji ~~carigrajski~~ koncil v Konstantinoplu \| council_date = [[7. november]] [[680]]<br>[[16. september]] [[681]] \| accepted_by = [[rimskokatoliška Cerkev]]<br>[[Pravoslavna cerkev\|pravoslavne Cerkve]]<br>[[Anglikanska cerkev\|anglikanska skupnost]]<br> [[Luteranstvo\|luteranci]]<br>[[Starokatoliška Cerkev\|starokatoličani]] Vrstica 13: \| documents = obsodba monoteletstva<br>potrditev [[Kalcedonski koncil\|Kalcedona]]<br>obnovitev [[krščanstvo\|krščanske]] enotnosti<br>med [[Rim]]om in [[Carigrad]]om}} '''Tretji ~~carigrajski~~ koncil v Konstantinoplu''' oziroma '''Šesti vesoljni cerkveni zbor''' je potekal od 7. novembra 680 do 16. septembra 681 v [[Konstantinopel\|Konstantinoplu]], glavnem mestu [[Bizantinsko cesarstvo\|Bizantinskega cesarstva]]. Obsodil je monoteletizem in monoenergizem kot heretičen. Razglasil je kot dogmo, da je Jezus imel ne le Božjo in človeško naravo, ampak tudi obojno voljo in dejavnost.<ref> George Ostrogorsky, ''History of the Byzantine State'', (Rutgers University Press, 1995), 127.</ref> == Zgodovina == Vrstica 28: {{krščanstvo}} Papeško sedmeročlano poslanstvo so v ~~Carigradu~~Konstantinoplu sprejeli z vsemi častmi. Tam so bili na cesarjev poziv že zbrani številni vzhodni škofje. Tako so 7. novembra 680 odprli ''Šesti vesoljni cerkveni zbor ~~oziroma [[Tretji carigrajski koncil]]~~'' v s kupolo pokriti cesarjevi palači. Na prvih dveh sejah bi morali [[monoteletstvo\|monoteleti]] razložiti in opravičiti svoje mnenje, česar pa seveda niso mogli in vedeli. Tedaj je papeško poslanstvo prineslo odloke rimskega cerkvenega zbora in ko so slovesno prebrali Agato¬novo dogmatično pismo z razlago katoliškega nauka o Odreše¬niku, so koncilski očetje – po večini Grki - začeli navdušeno vzklikati: »Peter je spregovoril po [[papež Agaton\|Agatonovih]] ustih; tudi mi priznavamo, da sta v Kristusu dve volji: Božja in človeška.«<ref>{{navedi knjigo\|author=F. Chobot\|title= ''A pápák története'' \|page=112}}</ref>

Tretji koncil v Konstantinoplu: Razlika med redakcijama