Vespazijan, ime, ki ustreza rimskemu cesarju, je izhajal iz stranske veje družine Gonzaga iz Mantove. Bil je sin Luigija Gonzage in Isabelle Colonna iz visoke rimske aristokracije. Po očetovi zgodnji smrti je zanj skrbela teta Julija Gonzaga, njegova mati pa se je poročila z nekdanjim veleposlanikom v Neaplju in cesarskim generalom Filipom di Lanojem. Julija Gonzaga je bila lepa in izobražena, na njenem dvoru so se srečevali člani neapeljske visoke družbe in umetniki. Mladi Vespazijan je dobil odlično humanistično izobrazbo. Leta 1540 je umrl Vespazijanov dedek LudovikoLudovico, ki mu je zapustil Sabbioneto, njegovo kasnejšo rezidenco, in antično zbirko. Vespazijan je bil poslan v [[Valladolid]] v Španijo zaradi nadaljnjega izobraževanja na kraljevem dvoru, na katerem je postal častni družabnik 17-letnega infanta (kraljevega sina) Filipa (kasneje kralja Filipa II.). Vespazijan je tri leta preživel na dvoru [[Habsburžani|Habsburžanov]] in bil odlično izobražen v [[matematika|matematiki]] in [[arhitektura|arhitekturi]], kar se je izrazilo pri nadaljnjih gradbenih dejavnostih. Imel je dobre odnose s cesarjem in Filipom. Leta 1548/49 je spremljal Filipa na potovanju v Nemčijo in Italijo. <ref name="Marten 2000">{{Cite book| last = Marten| first = Bettina| title = Vespasiano Gonzaga – ein Außenseiter im Familienbild| date = 2000}}</ref>
== Prva poroka ==
Vrstica 16:
== Sabbioneta ==
[[Sabbioneta]] je bila nepomembna vasica blizu Mantove. Njeno ime pomeni "peščeno (latinsko ''sabbia'') zemljišče, zgrajeno na kopnem". Vespazijan je želel zgraditi [[renesansa|renesančno]] [[idealno mesto]]. Sabbioneto je nasledil leta 1540 od svojega dedka LudovikaLudovica. Med Vespazijanovo mladoletnostjo je bil njegov varuh kardinal Ercole in Ferrante Gonzaga je poskrbel za vladanje v Sabbioneti. Po poroki z Diano de Cardona je Vespazijan preselil svoje prebivališče in začel prva gradbena dela. Po smrti žene se je posvečal Sabbioneti in osebno skrbel za širitev mesta. Leta 1562 je odredil prisilno preselitev prebivalcev okolice v novo mesto. V istem letu je bila odprta tudi Akademija humanističnega izobraževanja, ki jo je vodil Mario Nizzoli. Vespazijan si je prizadeval pripeljati učenjake na svoj dvor in zaradi sorazmerno visokega deleža izobraženih moških so Sabbioneto sodobniki imenovali tudi ''piccola Atene''. Leta 1575 je bil Vespazijan imenovan za vojvodo, Sabbioneta pa je dobila mestne pravice, ki jih je podelil cesar [[Maksimilijan II. Habsburški |Maksimilijan II.]]. V zadnjih letih se je Vespazijan v celoti osredotočil na gradbene dejavnosti v Sabbioneti, ki pa je po njegovi smrti izgubila svoj pomen <ref>{{Cite book| publisher = Fischer Taschenbuch Verlag| isbn = 978-3-596-10532-8| last = Confurius| first = Gerrit| title = Sabbioneta oder Die schöne Kunst der Stadtgründung| date = 1991}}</ref> Okoli 1590 zgrajeno gledališče je v Sabbioneti skupaj z [[Teatro Olimpico|Olimpijskim gledališčem]] najstarejša stavba v Evropi. Zgrajena je po načrtih [[Vincenzo Scamozzi| Vincenza Scamozzija]].
