Deoksiribonukleinska kislina: Razlika med redakcijama

[[Slika:DNA Structure+Key+Labelled.pn NoBB.png|thumb|right|300px|Struktura DNK]]

'''Deoksiribonukleinska kislina''' ('''DNK''' oziroma '''DNA''')<ref>{{navedi knjigo |title=Slovensko tehniško izrazje. Jezikovni priročnik |first=Andrej |last=Šmalc |year=2011 |publisher=Založba ZRC |page= |isbn=9789612543587 |pages=219–220}}</ref> je [[molekula]], ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih. DNK skupaj z molekulo [[ribonukleinska kislina|ribonukleinske kisline]] (RNK) spada med [[nukleinska kislina|nukleinske (jedrne) kisline]]. Glavna vloga molekule DNK je shranjevanje bistvenih [[biologija|bioloških]] informacij.

DNK lahko ob pomoči drugih sestavnih delov celice, ob dotoku [[hranilna snov|hranilnih snovi]] ter [[energija|energije]], v obliki molekul [[adenozin trifosfat|ATP]] sintetizirajo različne [[beljakovine]] v različnih zaporedjih. DNK ima vse nadzorne mehanizme, ki jih sicer poznamo iz računalniških [[programski jezik|programskih jezikov]] in ki omogočajo, da DNK nadzoruje procese v celici in njenem okolju. Če so računalniški programi zapisani v obliki dvojiških zaporedij in je osnovna enota pri njih [[bajt]] (8 [[bit]]ov), so genetski zapisi zapisani v obliki štiriških zaporedij in je osnovna enota pri le-teh [[kodon]] (trije pari nukleotidov).

 

[[Slika:Francis Crick.png|thumb|right|300px|[[Francis Crick]]]]

Nukleinske kisline je prvi izoliral [[Friedrich Miescher]] leta 1869<ref>{{cite journal |author1=Mashaghi A|author2= Katan A |title=A physicist's view of DNA |journal=De Physicus|volume=24e |issue=3 |pages=59–61 |year=2013 | arxiv= 1311.2545v1 |bibcode=2013arXiv1311.2545M }}</ref> in jih tako poimenoval zato, ker jih je našel v jedru [[levkocit]]ov. Prisotnost nukleinskih kislin v ostalih celicah so dokazali v naslednjih nekaj letih, vendar je do odkritja njihove biološke vloge minilo še približno 75 let. V 1930. in 1940. letih je še vladalo trdno prepričanje, da so nosilci genetske informacije beljakovine, za katere so menili, da so edine dovolj zapletene biomolekule, da so sposobne opravljati to funkcijo. Nasprotno je DNK v tistem času veljala za precej dolgočasno in nepomembno molekulo, ki jo sestavlja monotono zaporedje štirih različnih nukleotidov, zaradi česar si ni bilo mogoče predstavljati, da bi lahko bila nosilka genetske informacije. Vendar se je v naslednjih desetletjih na veliko presenečenje večine izkazalo, da je resnica ravno nasprotna.