Wikipedija

Edward Emerson Barnard: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
SportiBot (pogovor | prispevki)
Boti
274.287 urejanj
{{normativna kontrola}}
m m/dp
Vrstica 11:
Diplomiral je leta 1887 na [[Univerza Vanderbilt|Univerzi Vanderbilt]] v Nashvillu. Tega leta je odšel na [[Observatorij Lick]], kjer je ostal do leta 1895. Leta 1890 je pri iskanju kanalov na [[Mars (planet)|Marsu]] z 910 [[milimeter|mm]] [[refraktor]]jem odkril temne okrogle lise na [[planet]]ovem površju, ki jih je kasneje leta 1915 njegov prijatelj J. Mellish opisal kot [[krater]]je. Nobeden od njiju pa si tega ni upal objaviti. Šele pol [[stoletje|stoletja]] kasneje leta 1965 je kraterje na Marsu odkrila ameriška medplanetarna [[vesoljska sonda]] [[Mariner 4]].
 
Leta 1892 je z istim daljnogledom odkril mali, [[Jupiter (planet)|Jupitrov]] 5. satelit [[Amalteja (luna)|Amaltejo]]. Bil je znan po izredno ostrem vidu in leta 1895 se je pridružil astronomom na [[Observatorij Yerkes|Observatoriju Yerkes]] v Williams Bayu v Wisconsinu, kjer je ostal vse do svoje smrti. Tu je lahko za svoja opazovanja uporabljal takrat največji daljnogled na svetu 1020 mm refraktor. Poleg opazovanja planetov je posvečal pozornost [[naša Galaksija|Rimski cesti]] in temnim [[meglica]]m v njej. Ta temna področja imajo isto sestavo kot svetle meglice, npr. [[Orionova meglica]], le da jih ne osvetljujejo bližnje vroče [[zvezda|zvezde]]. Opazimo jih le, kadar zakrivajo [[svetloba|svetlobo]] zvezd, ki ležijo za njimi. Najbolj znana temna meglica je Vreča premoga v [[Južni križ (ozvezdje)|Južnem križu]]. Barnard je pravilno pojasnil njihovo naravo.
 
Leta 1916 je [[meritev|izmeril]] [[lastno gibanje]] šibke rdeče zvezdice svetle le 10,3<sup>m</sup> v [[Kačenosec (ozvezdje)|Kačenoscu]] in odkril, da potrebuje 180 let, da se na nebu premakne za [[razdalja|razdaljo]], enako [[Luna|Luninemu]] premeru ali z največjim znanim lastnim gibanjem 10[[ločna minuta|"]]/[[leto]]. [[Barnardova zvezda]], ki se danes imenuje po njem, je ena nam najbližjih zvezd, takoj za trojico [[Alfa Kentavra|&alpha;]] [[Kentaver (ozvezdhe)|Kentavra]]. Od nas je oddaljena le slabih 6 [[svetlobno leto|svetlobnih let]]. Astronomi so v njenem gibanju odkrili nepravilnosti, zato predvidevajo, da ima vsaj dva planeta približno take velikosti, kot je Jupiter.
Vrstica 21:
=== Nagrade ===
 
[[Kraljeva astronomska družba]] (RAS) mu je leta 1897 podelila [[Zlatazlata medalja Kraljeve astronomske družbe|Zlatozlato medaljo]], leta 1917 pa je prejel [[Medaljamedalja Bruceove|Medaljomedaljo Bruceove]].
 
=== Poimenovanja ===
Vrstica 29:
== Zunanje povezave ==
 
* [http://www.phys-astro.sonoma.edu/brucemedalists/barnard/ Edward Emerson Barnard], stran [[Medaljamedalja Bruceove|Medaljemedalje Bruceove]] {{ikona en}}
 
{{-}}
 
{{Zlatazlata medalja Kraljeve astronomske družbe}}
{{Medaljamedalja Bruceove}}
 
{{portal|astronomija|{{ispa}}}}
 
{{normativna kontrola}}
 
{{DEFAULTSORT:Barnard, Edward Emerson}}
 
[[Kategorija:Rojeni leta 1857]]
[[Kategorija:Umrli leta 1923]]
 
[[Kategorija:Ameriški astronomi]]
[[Kategorija:Odkritelji kometa]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Edward_Emerson_Barnard«