Amfora: razlika med redakcijama

dodanih 16 zlogov ,  pred 3 leti
m
brez povzetka urejanja
({{normativna kontrola}})
m
 
Severno - afriška proizvodnja temelji na starodavni tradiciji, ki se lahko izsledi nazaj do feničanske kolonije Kartagine. Feničanske amfore so imele značilne ročaje neposredno pritrjene na zgornji del telesa. Ta funkcija postane prepoznavna znamka pozno republikanske/zgodnje imperialne produkcije, ki se nato imenujejo novofeničanska. Vrste proizvedene v Tripolitania in severni Tuniziji so Mana C1 in C2, ki se je pozneje preimenovala v van der Werff 1, 2 in 3. V Egejskem območju so bile vrste z otoka Rodos izhajajoč iz 3. stoletja pred našim štetjem zelo priljubljene zaradi lokalne proizvodnje vina, ki je cvetela v daljšem obdobju. Te vrste so se razvile v Camulodunum 184, amfore , ki so se uporabljale za prevoz rodoškega vina po vsem cesarstvu. Imitacije Dressel 2-4 so bile proizvedene na otoku Kos za prevoz vina v 4. stoletja pred našim štetjem do srede imperialnih časov. Tudi kretske amfore so bile priljubljene za prevoz vina in jih lahko najdemo po vsem Sredozemlju od Avgustovih časov do 3. stoletja našega štetja. V poznem obdobju imperija, proizvodnja severno - afriške vrste amfor prevladuje. Tako imenovani Afriški I in II tipi so pogosto v uporabi od 2. do poznega 4. stoletja našega štetja. Druge vrste iz vzhodnega Sredozemlja (Gaza), kot so tako imenovane poznoantične 4, so postala zelo priljubljena med 4. in 7. stoletjem, medtem ko je italska produkcija zamrla.
 
== Sklici ==
{{sklici|2}}
 
== Viri ==
{{sklici}}
* Adkins, R.A.; Adkins (1994). Handbook to life in Ancient Rome. New York, N.Y.: Facts on Slika.
* Bruno, Brunella (2005), "Le anfore da trasporto", in Gandolfi, Daniela, La ceramica e i materiali di Età Romana. Classi, produzioni, commerci e consumi, Bordighera: Istituto Internazionale di Studi Liguri.
31.411

urejanj