Guillaume Budé: razlika med redakcijama

dodanih 29 zlogov ,  pred 3 leti
m
pnp
m (pnp)
Poleg humanista [[Jacques Lefèvre d'Étaples|d'Étaplesa]] velja Budé za začetnika grškega jezikoslovnega študija v Franciji. Oba sta se izpopolnjevala pri bizantinskem humanistu [[Hieronim iz Sparte|Hieronimu iz Sparte]], ki je bil prvi predavatelj grščine na pariški [[Sorbonne|Sorboni]]. Njegovo najpomembnejše delo so »''Digeste''<ref>»''Digeste''« ali »''Pandekti''« , v zakonodaji cesarja Justinijana zbrani izvlečki iz del rimskih pravnikov drugega in tretjega stoletja, vir:SSKJ</ref>«, v katerem je dokazal, kako so se skozi stoletja popačila pravna besedila, kar je potem vplivalo na tolmačenje zakonov in njihovo uporabo v praksi. Pomemben je tudi njegov prispevek k [[numizmatika|numizmatiki]] (razprava o antičnih kovancih »''De Asse et Partibus''«)
 
Med sodobniki je užival velik ugled. Med drugimi si je dopisoval z [[François Rabelais|Rabelaisom]], [[Erazem Rotterdamski|Erazmom Rotterdamskim]] in [[Thomas More|Thomasom Morom]]. Francoski kralj [[Franc I. Francoski|Franc I.]] je na Budéjev in [[Jean du Bellay|Bellayev]] predlog ustanovil ''Collège Royal'', ki je bil izvorno namenjen raziskovanju in poučevanju treh jezikov: [[grščina|grščine]], [[latinščina|latinščine]] in [[hebrejščina|hebrejščine]]. ''Collège Royal'' velja za predhodnika sodobne [[Collège de France]]. Budé je dal kralju še pobudo za ustanovitev knijižnice v [[Fontainebleau]]ju, ki je bila kasneje temelj za ustanovitev [[Francoska narodna knjižnica|Bibliothèque Nationale]].
 
== Opombe ==
58.693

urejanj