Prečrkovanje: Razlika med redakcijama

'''Prečrkovánje''' je [[preslikava]] znakov ene [[abeceda|abecede]] v znake druge abecede oziroma spreminjanje zapisa besede iz ene pisave v drugo. Za narode, ki pišejo z latinico, je najbolj aktualno '''latinično prečrkovanje''' -– to je spreminjanje neke tuje pisave v [[latinica|latinico]].

* '''[[transliteracija]]''' pomeni prečrkovanje, kjer eni črki (ali skupini črk) iz prve pisave ustreza vedno ista črka (ali skupina črk) iz druge pisave. Zgled za táko prečrkovanje najdemose najde v srbščini: vsaki črki srbske [[cirilica|cirilice]] ustreza točno določena črka srbske [[gajica|latinice -– gajice]].

* '''transkripcija''' pomeni prečrkovanje bolj na splošno, tudi če se pri tem določeno črko v različnih situacijah nadomestimonadomesti z različnimi črkami druge pisave. Transkripcija je manj natančnatočna kot translitercija, vendar pa po navadi bolj ustreza navadam bralcev v ciljnem jeziku. Poseben primer je mednarodna fonetična transkripcija ([[Mednarodna fonetična abeceda|IPA]]).

Številni narodi, ki ne uporabljajo latinice, so izdelali natančnatočna navodila za prečrkovanje svojega jezika v latinico, vendar pa drugi narodi tega pogosto ne upoštevajo. Za zgled sinaj oglemoso različnerazlični načinenačini prečrkovanja imena znanega ruskega politika:

| OriginalniIzvirni zapis imena (v cirilici)

== Prečrkovanje v slovenščino po pravilih SSKJ ==

[[Slovar slovenskega knjižnega jezika|Slovar slovenskega knjižnega jezika]] v izdaji SAZU leta [[2001]] vsebuje v ''Pravilih''<ref>[http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf SSKJ 2001 Pravila], (stran 144, poglavje ''Pisave za posamezne jezike'') pridobljeno 2014-04.04</ref> navodila za prečrkovanje iz različnih jezikov.

Osnovno pravilo za pisanje tujih imen v slovenskih besedilih je, da pri [[Latinična pisava|latiničnih pisavah]] čim bolj ohranjamo prvotno obliko; pri tem pa v praksi moramo upoštevati nabor znakov [[Slovenska abeceda|slovenske abecede]]. Pri nelatiničnih črkovnih pisavah ([[cirilica]], [[Grškagrška abeceda|grška p.]], [[Arabskaarabska pisava|arabska p.]]) so delno uporabne prečrkovalne tabele, pogosto pa se tudi tu zatečemo k slovenskemu približku izgovora.