Josip Rastko Močnik: Razlika med redakcijama

Leta 1983 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral iz sociologije <ref>Močnik, Rastko: ''Teoretična izhodišča za zgodovinsko materialistično analizo literarne produkcije'' : doktorsko delo. Ljubljana: [R. Močnik], 1982. LXII, 214, 11 f. {{COBISS|ID=30056704}}</ref>. Bil je zastopnik sociologije pod [[Louis Althusser|Althusserjevim]] vplivom, ki izhaja iz marksizma in strukturalizma; smeri, ki jo sam Močnik imenuje [[historični materializem]] <ref>O marksizmu in sociologiji je potekala obsežna razprava v 60. in 70. letih. Historični materializem je blizu [[marksizem|marksističnemu]] pogledu na svet, vendar poimenovanje presega ortodoksni marksizem, saj ta sociologije kot znanosti ne priznava </ref>. Od leta 1970 je zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer predava od 1972, od študijskega leta 1996/97 pakot [[redni profesor]] [[sociologija kulture|sociologije kulture]]. Raziskuje na področjih teorije [[ideologija|ideologije]], teorije [[diskurz|diskurzov]], teoretske [[sociologija|sociologije]], teoretske [[psihoanaliza|psihoanalize]], [[semiotika|semiotike]], [[epistemiologija|epistemologije]] humanističnih in družbenih ved. Uvedel je študij sociologije književnosti in teorije ideoloških mehanizmov. Izhaja mdr. iz znanstvenega spoznanja, da je mogoče družbene razsežnosti književnega dela raziskovati prek njegovih oblikovnih značilnosti, kar je utemeljil z analizo Prešernovih sonetov. Prevajal je strokovna besedila iz [[angleščina|angleščine]] in zlasti [[francoščina|francoščine]] ([[Jacques-Marie-Émile Lacan|Lacan]], [[Émile Durkheim|Durkheim]], [[Marcel Mauss|Mauss]]).]]

Bil je med ustanovnimi in vodilnimi člani [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]] (1988/89), kasneje pa tudi ZJDP/UJDI (Združenje za jugoslovansko demokratično pobudo) in prvi predsednik njene podružnice v Ljubljani <ref>B. S., »Podružnica ZDJP zdaj tudi v Ljubljani«. ''Delo'', 22. september 1989.</ref> <ref>»UJDI, Jugoslovenci«. ''Mladina'', 29. september 1989.</ref>; osnovni cilj te organizacije je bila »demokratična reintegracija Jugoslavije«. Javno je nasprotoval [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] in sovražno je bil nastrojen proti [[Demos|Demosu]]: »Z ustvarjanjem občutka ogroženosti, z netenjem vojne psihoze, z odcepitveno retoriko ustvarja propagandno zaporo in zbuja vtis, da država deluje - pod to krinko pa izvršuje skrajno problematičen družbeni prevrat.«<ref>Rastko Močnik. »'Samostojna Slovenija?' Ne, hvala!«. ''Mladina'', 4. junij 1991.</ref> Leta 1991 je med prvimi podpisal [[Deklaracija za mir 1991| deklaracijo za mir]], naperjeno proti ustanovitvi slovenske vojske, prav tako je nasprotoval članstvu Slovenije v zvezi Nato je prav tako nasprotoval <ref>''Ne NATO - mir nam dajte'', zbornik. Mirovni inštitut; ponatisnjeno v: R. Močnik, ''Svetovno gospodarstvo in revolucionarna politika'', Založba /*cf., Ljubljana, 2006.</ref>, v političnem življenju zrelih let pa je nastopal s stališč radikalne levice. Leta 2003 je postal aktiven član [[Forum za levico|Foruma za levico]]. Nasprotuje tudi [[Bolonjski proces|bolonjskemu procesu]].

* ''Potepuški spisi : od Prešerna do Ricarda'', 2016