Josip Rastko Močnik: Razlika med redakcijama

dodanih 318 zlogov ,  pred 2 letoma
popravki biografskih opisov in knjižnih izdaj (z dodatki)
(popravki biografskih opisov in knjižnih izdaj (z dodatki))
Josip Rastko Močnik (pogosteje se podpisuje samo z drugim osebnim imenom: '''Rastko Močnik''') je diplomiral leta 1968 na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] iz [[sociologija|sociologije]] in svetovne književnosti z literarno teorijo. V letih 1968-1970 je bil časnikar pri dnevniku [[Delo]]. V letu 1969-1970 je študiral na podiplomskem študiju na École pratique des hautes études en sciences sociales v [[Pariz]]u, v letih 1973-1975 na École des hautes études en sciences sociales in študij dokončal pod mentorstvom Algirdasa Greimasa.
 
Leta 1983 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral iz sociologije <ref>Močnik, Rastko: ''Teoretična izhodišča za zgodovinsko materialistično analizo literarne produkcije'' : doktorsko delo. Ljubljana: [R. Močnik], 1982. LXII, 214, 11 f. {{COBISS|ID=30056704}}</ref>. Bil je zastopnik sociologije pod [[Louis Althusser|Althusserjevim]] vplivom; smeri, ki jo sam Močnik imenuje [[historični materializem]] <ref>O marksizmu in sociologiji je potekala obsežna razprava v 60. in 70. letih. Historični materializem je blizu [[marksizem|marksističnemu]] pogledu na svet, vendar poimenovanje presega ortodoksni marksizem, saj ta sociologije kot znanosti ne priznava </ref>. Od leta 1970 je zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer jepredava od 1972, od študijskega leta 19971996/97 pa [[redni profesor]] [[sociologija kulture|sociologije kulture]]. Raziskuje na področjih teorije [[ideologija|ideologije]], teorije [[diskurz|diskurzov]], teoretske [[sociologija|sociologije]], teoretske [[psihoanaliza|psihoanalize]], [[semiotika|semiotike]], [[epistemiologija|epistemologije]] humanističnih in družbenih ved. PrevajaPrevajal je strokovna besedila iz [[angleščina|angleščine]] in zlasti [[francoščina|francoščine]], na primer dela ([[Jacques-Marie-Émile Lacan|LacanaLacan]], [[Émile Durkheim|DurkheimaDurkheim]], [[Marcel Mauss|MaussaMauss]]).
 
Bil je članmed ZJDPustanovnimi (Združenjein vodilnimi člani Odbora za jugoslovanskovarstvo demokratičnočlovekovih pobudopravic (1988), oziromakasneje pa tudi ZJDP/UJDI (UdruženjeZdruženje za jugoslavenskujugoslovansko demokratskudemokratično inicijativupobudo) in celo prvi predsednik njene podružnice ZJDP v Ljubljani <ref>B. S., »Podružnica ZDJP zdaj tudi v Ljubljani«. ''Delo'', 22. september 1989.</ref> <ref>»UJDI, Jugoslovenci«. ''Mladina'', 29. september 1989.</ref>; osnovni cilj te organizacije je bila »demokratična reintegracija Jugoslavije«. Javno je nasprotoval [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] in sovražno je bil nastrojen proti [[Demos|Demosu]]: »Z ustvarjanjem občutka ogroženosti, z netenjem vojne psihoze, z odcepitveno retoriko ustvarja propagandno zaporo in zbuja vtis, da država deluje - pod to krinko pa izvršuje skrajno problematičen družbeni prevrat.«<ref>Rastko Močnik. »'Samostojna Slovenija?' Ne, hvala!«. ''Mladina'', 4. junij 1991.</ref> Leta 1991 je med prvimi podpisal [[Deklaracija za mir 1991| deklaracijo za mir]], naperjeno proti ustanovitvi slovenske vojske, članstvu Slovenije v zvezi Nato je sevedaprav tako nasprotoval <ref>''Ne NATO - mir nam dajte'', zbornik. Mirovni inštitut; ponatisnjeno v: R. Močnik, ''Svetovno gospodarstvo in revolucionarna politika'', Založba /*cf., Ljubljana, 2006.</ref>, v političnem življenju zrelih let pa je nastopal s stališč radikalne levice. Leta 2003 je postal aktiven član [[Forum za levico|Foruma za levico]] in čez dve leti napisal knjigo o Juliji Primic. Nasprotuje tudi [[Bolonjski proces|bolonjskemu procesu]].
 
== Viri in opombe ==
{{opombe}}
 
== Izbrane knjižneKnjižne izdaje ==
* ''Mesčevo zlato: Prešeren v označevalcu'', 1981
* Močnik, Rastko: ''Teorija za politiko'', (Oranžna zbirka). Ljubljana: Založba /*cf., 2003. 205 str., graf. prikazi. ISBN 961-6271-52-0. {{COBISS|ID=125373184}}
* Močnik, Rastko: ''3Teorija teorije : institucija, nacija,za državapolitiko'', (EdicijaOranžna Vesela nauka, 2003, 2zbirka). BeogradLjubljana: CentarZaložba za savremenu umetnost/*cf., 2003. XIX, 217205 str., graf. prikazi. ISBN 86961-842736271-0152-X0. {{COBISS|ID=24747874125373184}}
* ''3 teorije : ideologija, nacija, institucija'', 1999 Založništvo in izdelava Ljubljana : Založba /*cf., 1999 (Ljubljana : Optima),190 str. Oranžna zbirka
* Močnik, Rastko: ''Extravagantia'', (Studia humanitatis, Minora, 1). Ljubljana: [ŠKUC: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete], 1993. 203 str., ilustr. {{COBISS|ID=6818873}}
* Močnik, Rastko: ''Extravagantia3 IIteorije : kolikoinstitucija, nacija, fašizma?država'', (StudiaEdicija humanitatisVesela nauka, Minora2003, 32). LjubljanaBeograd: ISHCentar -za Institutumsavremenu studiorum humanitatisumetnost, 19952003. 137XIX, 217 str., graf. prikazi. ISBN 96186-619284273-0001-0X. {{COBISS|ID=5433318424747874}}
* Močnik, Rastko (ur.): ''Feminizem/mi za začetnice/keExtravagantia'', (ExtraStudia zbirkahumanitatis, Minora, 1). Ljubljana: Založba /*cf.[ŠKUC: DruštvoZnanstveni Mestoinštitut ženskFilozofske fakultete], 20001993. 174203 str., fotogr. ISBN 961-6271-26-1ilustr. {{COBISS|ID=1090823686818873}}
* ''Extravagantia II : koliko fašizma?'', (Studia humanitatis, Minora, 3). Ljubljana: ISH - Institutum studiorum humanitatis, 1995. 137 str. ISBN 961-6192-00-0. {{COBISS|ID=54333184}} (hrv. prevod 1998)
* Močnik, Rastko: ''Julija Primic v slovenski književni vedi'', (Sophia, 2006) {{COBISS|ID=230690816}}
* Močnik, Rastko: ''TeorijaFeminizem/mi za politikozačetnice/ke'', (Oranžnaurednik) (Extra zbirka). Ljubljana: Založba /*cf.: Društvo Mesto žensk, 20032000. 205174 str., graf. prikazifotogr. ISBN 961-6271-5226-01. {{COBISS|ID=125373184109082368}}
* Močnik, Rastko: ''Julija Primic v slovenski književni vedi'', (Sophia, 2006) {{COBISS|ID=230690816}}
* ''Svetovno gospodastvo in revolucionarna politika'', 2006
* ''Veselje v gledanju'', 2007
* ''Spisi iz humanistike'', 2009 (537 strani)
* ''Potepuški spisi : od Prešerna do Ricarda'', 2016
 
== Glej tudi ==
Brezimni uporabnik